Posledice včerajšnjega neurja v Preradu. Foto: Miran M.
Posledice včerajšnjega neurja v Preradu. Foto: Miran M.

Na upravi za zaščito in reševanje so po za zdaj zbranih podatkih našteli 374 dogodkov v 63 občinah po državi. Gasilci 405 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih enot so prečrpavali vodo iz kletnih in pritličnih prostorov stanovanjskih objektov, poslovnih zgradb, trgovin, prav tako so vodo prečrpavali iz prostorov osnovnih šol in gostišč. Zalilo je več odsekov cest, gasilci so čistili prepuste in sanirali več plazov.

Zaradi udarov strel ali podrtega drevesa na elektroenergetske vode je zagorelo več drogov in stanovanjski objekt v občini Videm. Močan veter, ki je spremljal neurje, pa je podiral drevesa ter odkrival strehe stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov.

Največjo škodo utrpele poljščine

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec si je prve posledice hudega neurja z vetrom in točo v okolici Ptuja ogledala že v nedeljo, saj tudi sama prihaja s tega območja, danes pa se je na Ptuju sešla še s predstavniki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Kot je povedala po sestanku, so ocene povzročene škode zelo skrb vzbujajoče.

V sredo popoldne bo kmetijska ministrica obiskala še Kras, kjer je toča škodo povzročala že prejšnji teden. Foto: DZ/Borut Peršolja
V sredo popoldne bo kmetijska ministrica obiskala še Kras, kjer je toča škodo povzročala že prejšnji teden. Foto: DZ/Borut Peršolja

Po podatkih ptujskega zavoda, ki so jih predstavili ministrici, so največjo škodo utrpele poljščine, predvsem koruza, pšenica in nekatere vrtnine, pa tudi trajni nasadi, zlasti vinogradi, morda nekoliko manj pa sadovnjaki, ki so v večji meri zaščiteni s protitočnimi mrežami.

"Več podatkov o škodi za zdaj še nimamo. Treba je opraviti natančnejše ocene na terenu, potem pa se bomo tudi pogovarjali o natančnejših številkah," je povedala Pivčeva in dodala, da je bilo območje največje prizadetosti zelo podobno kot v neurju leta 2008, torej od Starš prek Skorbe, Ptuja, Podvincev in Markovcev vse do Dornave.

Ministrica je poudarila, da je takih primerov vse več, kar vse bolj kliče po tem, da bo treba vse napore usmeriti v to, da bi kmetovalce prepričali o uporabi vseh razpoložljivih preventivnih ukrepov. "To pomeni različne protitočne mreže, rastlinjake in drugo zaščito, ki lahko omili škodo, in pa seveda v čim večji meri zavarovanje pridelka. Država od letos sofinancira polovico zavarovalnih premij, tudi število tistih, ki se za to odločajo, vsako leto narašča," je še povedala kmetijska ministrica.

Sorodna novica Narava se je najhuje znesla nad Zagorjem in Ptujem

Ptuj: Ostali brez električne energije

Na Ptuju je v nedeljo popoldne kar 12.000 uporabnikov ostalo brez električne energije. Kot so sporočili z Elektra Maribor, je njihovim ekipam kljub zahtevnim vremenskim razmeram uspelo znova zagotoviti oskrbo z električno energijo za večino od 12.000 uporabnikov, ki so po nedeljskem neurju ostali brez nje.

Kot so o dogajanju na Ptuju, kjer je v nedeljo divjalo najhujše neurje, veter pa je dosegal hitrost celo nad 100 kilometrov na uro, pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, so gasilci prekrili 40 odkritih streh ter iz 79 objektov izčrpali meteorne vode. Ob tem so morali s cest odstraniti 21 podrtih dreves, pogasiti požar v skladišču podjetja Mercator, štirikrat so posredovali pri nagnjenih in podrtih električnih drogovih ter med drugim prečrpati vodo iz elektropostaje in dveh zalitih podvozov.

Pomagalo skoraj 200 gasilcev

Kot so pojasnili v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj, je odpravljanje posledic trajalo pozno v noč. Poveljnik ptujskih gasilcev in vodja intervencije Primož Korošak je povedal, da so njihove enote še vedno na terenu, razmere pa se počasi umirjajo. Šlo je za največje posredovanje v zadnjih petih letih, saj so posredovali že na več kot 200 lokacijah.

Neurje za seboj pustilo ogromno škodo

Črpanja počasi končujejo
Črpali so vodo iz objektov, odstranjevali drevesa in pokrivali strehe. Reševali so poplavljena vozila v podvozih. "Šlo je za nesrečo, ki sta jo povzročila močan veter in ogromna količina padavin v kratkem času, zaradi česar so se zamašili odtočni jaški," je povedal Korošak.

Skupaj je pri odpravljanju posledic v nedeljo in danes sodelovalo že več kot 220 gasilcev, pričakujejo še nekaj dodatne pomoči, sicer pa jih je glede na razmere za zdaj dovolj. Črpanja počasi končujejo, nekaj je še odkritih objektov, pri čim hitrejšem odpravljanju posledic jim pomagajo tudi številni drugi, od komunalnih delavcev do krovcev.

Županja: Katastrofa je velika
Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je bila že v nedeljo popoldne takoj po neurju z močnim vetrom in obilnimi padavinami vključena v dejavnosti za odpravljanje posledic ujme, si je zjutraj ogledala razmere na terenu. Kot je povedala, je katastrofa velika, prizadeta je tudi večina javnih zavodov, pri odpravi posledic pa pričakuje pomoč države.

"Ob jutranjem pregledu javnih stavb in zavodov smo ugotovili, da je skoraj vsaka prejela svoj delež neurja. Škoda je sicer še v postopku popisovanja, a je že zdaj mogoče reči, da je velika. V zasebnih stavbah nismo bili, a predvidevamo, da je tudi tam bilo precej škode," je povedala Gajškova. V neurju so bili prizadeti tudi številni kulturni objekti, med drugim Miheličeva galerija, posledice so vidne na gradu in dominikanskem samostanu. Veliko škode je v vrtcih, domu upokojencev, zdravstvenem domu in v bolnišnici, kjer je poplavilo kletne prostore.

Sorodna novica V neurjih poškodovani trije ljudje. Poročila o veliki škodi.

"Zalite so praktično vse šole"
"Praktično vse šole v občini so poškodovane in zalite v kletnih prostorih. Zelo me je strah morebitnega današnjega deževja, saj je marsikateri objekt še odprt," je dejala ptujska županja in povedala, da je tudi v mestnem parku veliko dreves poškodovanih, zato občane pozivajo, da se ne zadržujejo pod njimi. Na občini po njenih besedah sicer imajo določen sklad za odpravo posledic naravnih nesreč, a tako razsežne škode ne bodo mogli pokriti sami.

Z državne strani si je škodo ogledala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, županja pa je govorila tudi z okoljskim ministrom Simonom Zajcem. Kot je še povedala županja, zdaj poskušajo priti tudi do premierja Marjana Šarca, da bi si škodo ogledal na terenu. "Absolutno pričakujemo pomoč države, saj takšnih razsežnosti škode sami ne moremo odpraviti," je dejala in povedala, da je neurje prizadelo tudi mestno hišo, saj jim je zalilo arhiv.

Spodnje Podravje: Gasilci prekrivali strehe, črpali vodo in odstranjevali drevesa

Nedeljsko neurje je prizadelo tudi širše območje Spodnjega Podravja. Na Hajdini je moralo skoraj sto gasilcev iz petih društev odstraniti kar 122 podrtih dreves ter s strešniki in folijo prekriti 21 streh. V Dornavi so gasilci odstranili 13 podrtih dreves, prekrili 14 streh ter s ceste odstranili odtrgano železniško zapornico.

V Gorišnici so morali prekriti kar 45 streh, odstraniti 11 podrtih dreves in očistiti okoli pet kilometrov cest, v Kidričevem pa so zaradi večje količine meteorne vode začasno zaprli podvoz ter razžagali in odstranili 15 podrtih dreves. O slednjih in odkritih strehah so poročali tudi iz Markovcev in Majšperka, kjer so gasilci pomagali tudi pri reševanju živali iz poplavljenih objektov, v Poljčanah pa so poleg drugega morali še pogasiti požar v bližini železniške postaje.

V Mislinji ocenjujejo škodo junijskega neurja

Na predlog občine je Uprava RS za zaščito in reševanje prejšnji teden izdala sklep o začetku ocenjevanja nastale škode po ujmi, ki je občino prizadela 22. junija. Zato občina Mislinja obvešča oškodovance, ki so 22. junija utrpeli škodo ob neurju s poplavami na stanovanjskih objektih in kmetijskih površinah, naj škodo najpozneje do srede, 10. julija, prijavijo občini. Mislinjski občini bo za sanacijo posledic ujme 15 tisoč evrov namenila tudi mestna občina Velenje.

Koroška: Zalilo slovenjgraško bolnišnico

Močan veter je v nedeljo na Koroškem podiral drevesa, zaradi česar je bila nekaj časa neprevozna glavna cesta od Dravograda proti Libeličam, prav tako lokalna cesta na Cviterško sedlo. V Črnečah je eno drevo ogrožalo garažo, so povedali na dravograjski občini. Potem ko so bili na delu v nedeljo gasilci in intervencijske službe, so danes na ogledih vzdrževalci lokalnih cest, so še dodali.

Meteorna voda je v nedeljo zalila del prostorov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Razen vdora meteorne vode in s tem povezanih stroškov za čiščenje nismo imeli druge večje škode," je pojasnil direktor bolnišnice Janez Lavre.

Že tretjič v dobrih dveh tednih pa so se z nalivom in točo spopadali v Občini Mislinja, a po prvih ocenah tokrat škoda ni tako velika kot v prejšnjih dveh ujmah. Toča je v nedeljo klestila na območju Razborce in Pohorja, meteorne vode pa so spirale makadamske ceste, tako da so danes zaradi zagotavljanja prevoznosti cest na terenu vzdrževalci Komunale Slovenj Gradec, je povedal direktor občinske uprave mislinjske občine Bogdan Slemenik.

"Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo česa takšnega"

V občini Rogatec je po besedah župana Martina Mikoliča škoda po nedeljski ujmi ogromna. "Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo česa takšnega, kar se je včeraj dogajalo v Občini Rogatec. To je bila katastrofa," je za STA dejal župan. Med drugim je poplavilo občinsko stavbo in muzej na prostem, klopi na območju parkirišča za avtodome je odneslo tudi do 300 metrov stran. K sreči ni poplavilo vrtca in šole ter športne dvorane, je pa zalilo igrišče z umetno travo, tako da je samo na tem igrišču za okoli 300.000 evrov škode, saj ni več uporabno, je povedal župan.

Rogatec: Domačini rešili človeka iz avtomobila

Kot je še opisal, so manjši vodotoki z Donačke gore narasli v hudournike in zalivali kmetijske površine in objekte, poškodovali javno infrastrukturo, na nekaterih območjih Rogatca je bilo od pol do enega metra vode. Močan veter je odkrival strehe v Rogatcu, na območju krajevne skupnosti Donačka gora pa predvsem strehe na gospodarskih objektih.

Gasilci so bili na intervencijah do sredine noči in črpali vodo iz objektov, dejavnosti pa se nadaljujejo tudi danes. V ujmi po zdaj znanih podatkih ni bilo poškodovanih, so pa domačini ob deročem potoku iz avta rešili enega človeka, je še povedal župan.

Odpravljanje posledic neurja

Redko katera streha ostala nepoškodovana

Podobne izredne razmere imajo tudi v občini Rogaška Slatina. Najbolj je prizadeta krajevna skupnost Kostrivnica z okoli 1.400 prebivalci, kjer je redko katera streha ostala nepoškodovana. Meteorna voda je zalila prostore knjižnice v Rogaški Slatini, a naj škoda ne bi bila velika, zaradi poplavljanja so imeli več težav v zbirnem centru javnega komunalnega podjetja. Močno je poškodovan planinski dom na Boču, utrgalo je namreč velik del strehe, do tja je neprevozna cesta iz Poljčan, veliko je škode v gozdovih, saj naj bi veter podrl za okoli 2.000 kubičnih metrov drevja.

V Zagorju poplavilo hiše, šolo, dom starejših

Nevšečnosti zaradi neurja so imeli tudi v Šmarju pri Jelšah, Dravogradu in na Ravnah na Koroškem. V Zagorju ob Savi je poplavilo več hiš, osnovno šolo, dom starejših občanov, trgovski center. Več podrtih dreves je zaprlo promet v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah. Sinoči pa je v Kopru močan veter nevarno nagnil gradbeni oder ob nedokončanem objektu pri bazenu, popravilo bodo začeli danes čez dan.