Dušan Plut je profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti. Foto: RTV SLO
Dušan Plut je profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti. Foto: RTV SLO
Slapovi Iguazu v Argentini
Leta 1992 so Združeni narodi razglasili 22. marec za svetovni dan voda. Foto: EPA
Sao Paolo
Onesnažena voda predstavlja vse večji problem za velemesta kot je Sao Paolo. Foto: EPA
Svetovni dan voda

Strokovnjak za področje hidrogeografije meni, da lahko kratkoročno pomanjkanje pitne vode človeštvo olajša s smotrnejšo rabo, nove tehnike učinkovitejšega namakanja v kmetijstvu pa bodo nujne za zmanjšanje sedajšnje povprečne porabe na prebivalca.

Na katerih svetovnih območjih so razmere glede dostopa do pitne vode najbolj katastrofalne?
Razmere glede dostopa do pitne vode so trenutno najbolj pereče v sušnih in polsušnih območjih Afrike in Bližnjega vzhoda. Območja pomanjkanja vode pa se hitro širijo v južno Azijo, predvsem na sušnejša območja Pakistana, Indije in posameznih območij Kitajske. Do leta 2025 naj bi po nekaterih ocenah 3 milijarde ljudi živelo v državah, kjer bo občasno in trajno pomanjkanje vode. Podnebne spremembe bodo dostop do vode, ob naraščanju prebivalstva, še zaostrile.

Vojne za vodo so znane že od nekdaj, kje pa menite, da obstaja največja nevarnost, da bi v prihodnjih letih oz. desetletjih lahko prišlo do spopadov večjih razsežnosti, morda celo regionalnih kriz?
V 21. stoletju je voda postala strateška dobrina, ki bo po pomenu v naslednjih desetletjih s prvega mesta izpodrinila nafto. Ker gre za nenadomestljivo surovino, eksistenčno pomembno za preživetje človeštva, vojaški spopadi niso izključeni. Mogoči so zlasti med državami s hitro rastjo prebivalstva v okviru t. i. mednarodnih porečij, kjer vodo ene reke uporabljajo številne države - porečje Nila, Jordana, Evrrata in Tigrisa, Inda, Gangesa…

Na kakšen način bi lahko človeštvo storilo več za čistejšo vodo in njeno manjšo porabo, zlasti v kmetijstvu?
Stabilizacija števila svetovnega prebivalstva in zmanjšanje porabe na prebivalca sta ključna ukrepa, smotrna raba je kratkoročno ključna. Kmetijstvo z namakanjem je največji porabnik vode, njegov delež znaša okoli 65 odstotkov. Z učinkovitimi sistemi namakanja, npr. s t. i. kapljičnim namakanjem, bi lahko porabo bistveno zmanšali.

Je prihodnost za pitno vodo v desalinaciji morske vode?
Naraščajoče število prebivalcev obalnih držav povečuje potrebe po pridelavi razpoložljivih, "neomejnih" količin slane vode. Obstojajo številni načini razsoljevanja morske vode (destilacija, osmoza, elektroliza…), vendar so postopki dragi, najbolj uporabljen postopek -destilacija - pa potrebuje veliko energije (nafta se najbolj pogosto uporablja). Pomanjkanje vode bo povečalo potrebe po razsoljevanju morske vode, možna raba sončne energije pa bo v sončnih državah sveta verjetno bistveno spremenila ekonomijo razsoljevanja. Seveda pa bo prekomerno razsoljevanje spremenilo okolijske, biološke pogoje.

Preberite si še o slovenski ignoranci do vode.
Svetovni dan voda