Profesor Singer, sicer član Nevladnega odbora za podnebne spremembe, na Univerzi v Virginiji poučuje okolijsko znanost. Njegova zadnja knjiga, ki govori o cikličnem segrevanju in ohlajevanju ozračja in izničuje človeško odgovornost za podnebne spremembe, je hitro postala ena najbolje prodajanih knjig v ZDA, njegova teorija pa predmet številnih kritik. S profesorjem Singerjem, ki se je na Bledu udeležil strateškega foruma, smo se pogovarjali o njegovi teoriji in razlogih zanjo.

Zagovarjate teorijo, da podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja niso posledica človeških dejanj, ampak da gre za naravni cikel. Na kakšnih osnovah gradite svojo teorijo? Jo lahko obrazložite?
To je najbolj pomembno vprašanje - ali je vzrok za podnebne spremembe narava ali človeški faktor. Ko odgovrimo na to vprašanje, je vse drugo precej jasno. Če je vzrok narava, potem proti temu ne moremo nič, če pa segrevanje ozračja povzročajo ljudje, lahko po vsej verjetnosti ukrepamo. Naš sklep je, da je segrevanje ozračja naraven proces. Ko rečem nas, mislim skupino znanstvenikov, 30 nas je, iz 16 držav, ki smo oblikovali Nevladni odbor za podnebne spremembe in napisali poročilo: Narava, ne človeška dejanja, vladajo planetu. S tem poročilom odgovarjamo Medvladnemu odboru za podnebne spremembe (IPCC) Združenih narodov, ki verjame, da gre za človeška dejanja, mi pa pravimo, da gre za naravo, tako da se ne strinjamo.

Prepričani smo, da je znanost na naši strani in da IPCC nima nobenih dokazov za svoje trditve. Dokazi, ki jih imajo oni, ne veljajo. Oni pravijo, da se ledeniki topijo in da led izginja, kar je zanimivo, a ni relevantno, saj iz tega ne moremo sklepati, kaj je povod tega. Vsako segrevanje bo stopilo led, če je naravno ali pa posledica človeških dejanj. Pravijo, da se ozračje segreva in da se vsebina CO2 v ozračju povečuje. To je res, a ne vedno. V zadnjih 20 letih se je vsebnost CO2 v ozračju sicer povečevala, a se je temperatura zmanjševala, tako da tudi ta njihov argument ne zdrži. Še zadnje, pravijo, da imajo dokaze za podnebne spremembe v zadnjih 100 letih, a jih nimajo.

Dokažemo lahko, da človeški vpliv ni pomemben. Dokažemo lahko tudi, da se je podnebje spreminjalo milijone let, brez kakršnega koli človeškega vpliva. Nekaj časa imamo ledene dobe, nekaj časa imamo topla obdobja. V zadnjih dva in pol milijona let smo imeli 17 ledenih dob, kjer je led prekrival večino Evrope, vmes pa imamo toplejša obdobja. Zdaj smo v toplem obdobju in čakamo na naslednjo ledeno dobo, ki bo severno Evropo prekrila z ledom, debelim dva ali tri kilometre. Običajno topla obdobja trajajo 10.000 let, trenutno toplo obdobje pa se je začelo pred 12.000 leti, tako da lahko novo ledeno dobo pričakujemo vsak čas. Med letoma 1940 in 1975 se je ozračje hladilo in takrat so bili ljudje prepričani, o tem so napisane knjige in številni članki, da prihaja nova ledena doba, a so se zmotili, saj se je ozračje znova otoplilo.

Je res, da CO2 nima nobenega vpliva na segrevanje ozračja? Ali so torej vsa prizadevanja, da bi zmanjšali vnos toplogrednih plinov v ozračje, nesmiselna?
Da, to je res. Naš sklep je, da so podnebne spremembe naravni cikel in je vsako prizadevanje za zmanjšanje vnosa toplogrednih plinov v ozračje, nesmiselno. Tako ne bomo dosegli ničesar, saj tovrstni ukrepi stanejo ogromno denarja, a so popolnoma neučinkoviti. Lahko kurimo premog, ki proizvaja ogromno CO2, pa nam zaradi tega ni treba skrbeti. V bistvu bi morali kuriti premog, saj je poceni in varen, prihaja iz varnih virov. Če bo energija poceni in varna, bomo povečali gospodarsko rast in razvoj ter ustvarili bogastvo. Namesto tega v Evropi uporabljajo naravni plin iz Rusije, ki je zelo drag, kot lahko vidimo, pa ni varen, saj lahko Rusija zapira in odpira pipico, odvisno od političnega dogajanja.

Dejali ste, da ima toplejše podnebje pozitivni učinek na človeštvo. Kakšna je vaša razlaga?
Za to imamo zgodovinske dokaze. Temperatura je bila leta 1000 veliko višja, kot je danes. Iz zgodovinskih dokazov vemo, da se je, ko je bilo podnebje toplejše, ljudem bolje godilo. Imeli so boljše kmetijstvo, več denarja, več hrane, bili so bolj zdravi. Ko se je med letoma 1400 in 1800 ozračje shladilo, to imenujemo mala ledena doba, je bilo kmetijstvo slabše, ljudje so stradali, zaradi številnih bolezni so umirali, razmere so bile zelo slabe. Tako lahko na podlagi zgodovinskih dejstev trdimo, da je bolje, ko je ozračje toplejše.

Kaj pripomore k oblikovanju orkanov in ostalih naravnih katastrof? Kako to, da so orkani vsako leto močnejši in bolj uničujoči? Ima na to vpliv globalno segrevanje?
Ne vemo natančno, kaj vpliva na oblikovanje orkanov, vemo pa, da nima nobene povezave s segrevanjem ozračja. To je odvisno od meteorologije, zato je orkane zelo težko razumeti, vemo pa, kako potujejo, ker jih lahko vidimo. Vendar pa orkani ne postajajo močnejši, imamo zanesljive podatke, da so orkani obstajali tudi pred več kot 100 leti, in se niso spremenili, postajajo pa bolj uničujoči. To pa zato, ker na obalah prebiva več ljudi, ljudje ob obalah več investirajo. Ko na obalah ni živel nihče, so prav tako divjali orkani, a ker ni bilo nikjer nobenega, je bilo ljudem vseeno. Zdaj pa imamo na obalah številčna mesta, veliko je investicij in zato so orkani bolj uničujoči. Tukaj ni nobene povezave s segrevanjem ozračja.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih in desetletjih?
Jaz ne napovedujem. Mi smo prepričani, da je ozračje odvisno od sonca, a ne vemo, kako sonce deluje. Njegovo delovanje je odvisno od sončnega cikla, ki ga ne poznamo. Vsakdo, ki napoveduje, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, nima nobene osnove. Jaz se le trudim razumeti, kaj je povzročilo podnebne spremembe v preteklosti. Že to je dovolj velika težava, a mislim, da je napovedovanje, kaj nas čaka, le reklama, saj ne moremo ničesar preveriti. Ljudje, ki za napovedovanje nadaljnjih podnebnih sprememb uporabljajo različne modele, se motijo, saj modeli še nikoli niso pokazali resnične slike, da se ozračje ohlaja. Vsi modeli kažejo le, da se ozračje segreva, a to ni res.

Brina Tomovič