Hidravlično lomljenje plina v Petišovcih ima dolgo brado. Zemeljski plin so v bližini Lendave začeli pridobivati že leta 1956. Petišovci pa so nazadnje razburili duhove, ko je lani oktobra takratni okoljski minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Agencije RS za okolje. Izkazalo se je, da je v postopkih izdaje dovoljenja za prečiščevanje zemeljskega plina, ki ga je želela pridobiti britanska družba Ascent Resources, prihajalo do pritiskov in groženj. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza. Pozneje je odstopil tudi Leben kot minister. Čeprav je bila povod za to zloglasna maketa drugega tira, je sam večkrat namignil, da je bil zaradi omenjenih postopkov tudi sam deležen pritiskov.

S pritožbo, ki so jo civilne iniciative vložile na britansko in slovensko nacionalno točko OECD-ja, zahtevajo od podjetja Ascent Resources predvsem to, da v Sloveniji deluje v skladu s smernicami za odgovorno poslovanje večnacionalnih družb. Družbi namreč očitajo kršitev odgovornega poslovnega vedenja. Pri tem izpostavljajo predvsem negativen vpliv hidravličnega lomljenja na okolje in zdravje ljudi. "Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, kot npr. Velika Britanija ali Nemčija," pojasnjuje Barbara Kvac iz Focusa.

Tveganja hidravličnega lomljenja

Miloš Markič z Geološkega zavoda Slovenije meni, da hidravljičnega lomljenja v Petišovcih ne bi smeli enačiti s hidravličnim lomljenjem glinavcev za pospešeno črpanje zemeljskega plina, kot ga izvajajo v ZDA, in je prepovedan v večini evropskih držav, na kopnem in na morju. Kot poudarja, geologi ločujejo med visokovolumskim in nizkovolumskim frackingom. "Nizkovolumski fracking v Nemčiji imenujejo tudi konvencionalna hidravlična stimulacija in z njim načrpajo okoli 30 odstotkov domače proizvodnje plina; v evropskih deželah se prakticira že desetletja."

Čeprav gre pri obeh procesih za pridobivanje plina s hidravlično stimulacijo, so poraba vode in pritiski za njeno vtiskanje pri nizkovolumskem frackingu precej manjši. "Zaradi morebitnega nadaljnjega črpanja plina v Petišovcih z uporabo nizkovolumskega hidravličnega lomljenja ni skrbeti, da bi to vplivalo na pitno vodo, ki se sega do globine okoli 20 metrov in tudi ne na druge gospodarsko pomembne vode (termalne in mineralne), ki segajo do globine okoli 1200 m. Hidravlično lomljenje, ki ga predvidevajo v Petišovcih, bi potekalo v globinah od 2700 metrov navzdol do okoli 3500 metrov. Vmes je torej več kot 1500 metrov večinoma nepropustnih plasti," še pove Markič. Kot še doda, gre v Petišovcih za majhno plinsko polje (7 x 2 kilometra), zato primerjave z Groeningenom na Nizozemskem, ki je največje prlinsko polje v Evropi, niso primerne.

Sporno dodajanje kemikalij, ki lahko prehajajo v vodne vire

Na vprašanje, ali so pritožbo na OECD civilne iniciative vložile zaradi nevarnosti hidravličnega lomljenja ali zaradi nedopustnih pritiskov, ki naj bi jih na postopke državnih organov izvajal Acsent Resources, v Focusu odgovarjajo, da je problematično oboje. "Pri kršitvah, ki smo jih izpostavili, je oboje ključnega pomena. Večina podpisnic pa je okoljevarstvenih organizacij oziroma civilnih iniciativ. Izpostaviti smo hoteli vpliv na okolje in zdravje ljudi, v sami pritožbi pa je tudi veliko poudarka na pritiske in izgibanja družbe veljavni zakonodaji," pojasni Lidija Živčič iz Focusa.

Kot dodaja, so stranski učinki nizkovolumskega hidravličnega lomljenja, vsaj po dokumentaciji, ki je bila predložena na Arsu vseeno zelo podobni učinkom, ki jih povzroča bolj tvegan postopek lomljenja, a ne toliko z geološkega vidika. "Še vedno je tu dodajanje kemikalij, ki lahko onesnažijo pitno vodo, gre še vedno za onesnaženje zraka in za tveganje za ekosisteme v bližini. Študije iz drugih področij kažejo, da je prehod kemikalij iz zmesi, ki se vbrizga pod površje, v vodna telesa, pogost. Lahko gre za vodonosnike, ki niso vir pitne vode, lahko pa gre za vodonosnike, ki so vir pitne. Če si drznem parafrazirati Shakespeara: Fracking pod katerim koli drugim imenom bo še vedno dišal po nevarnem. Ker postopek tudi še ni dovolj raziskan, je marsikatera država uvedla moratorij oziroma prepoved frackinga, dokler se njegovi vplivi ne raziščejo."

Kot navajajo civilne iniciative, Ascent Resources ni sprejel ustreznih ukrepov za proučitev in reševanje morebitnih vplivov na okolje, kot so onesnaženje pitne vode, onesnaževanje zraka, škodljivi vplivi na pokrajino in ekosisteme, zlasti na bližnjih območjih Natura 2000 in biosfere Mura, ustvarjanje nevarnih odpadkov ter povečanje tveganja potresov in povečane radioaktivnosti. Zato so vlagatelji pritožbe prepričani, da je s tem kršil predvsem OECD-jeve smernice, ki se nanašajo na prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju.

Nedopustni pritiski na lokalno politiko

Spomnimo, da se je Ascent Resources zahtevi Agencije RS za okolje, da mora fracking biti predmet presoje vplivov na okolje, skušal izogniti s trditvijo, da dejavnosti hidravličnega lomljenja ne bodo vplivale na okolje, in s preimenovanjem svojih dejavnosti. Nedavno smo tudi poročali, da medtem ko poskuša britanska družba pridobiti dovoljenje za hidravlično lomljenje na Petišovskem polju v Sloveniji, je britanska vlada ta sporni postopek prepovedala. Nova znanstvena študija je namreč dokazala povezave med pridobivanjem plina s tehnologijo hidravličnega lomljenja in potresnimi sunki, zato je prepoved v Veliki Britaniji začela veljati takoj. Po mnenju naših geologov sicer nizkovolumensko hidravlično lomljenje, kot bi ga izvajali v Petišovcih, potresno ni nevarno.

Najverjetneje so najspornejši prav pritiski, ki jih je nad MOP-om in Arsom izvajal Ascent Resources. OECD od večnacionalnih družb zahteva, da se vzdržijo vsakršnega neprimernega vključevanja v lokalne politične dejavnosti. Ascent Resources pa je s pritiski na ministrstvo za okolje in prostor, da brez potrebnih strokovnih presoj konča postopke za izdajo dovoljenj, to zahtevo grobo kršil. Nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je s preiskavo na Arsu razkril, kako ravna britanska družba, pa pritožbe na OECD danes ni želel komentirati.