Ovadba, ki je bila vložena na NPU, kot odgovorna osumljena navaja mengeškega župana Jeriča ter direktorja javnega komunalnega podjetja Prodnik Marka Faturja. Foto: BoBo

Tomaž Štebe, sicer občinski svetnik in predstavnik Civilne iniciative Mengeš, kot prvopodpisani v skupinski ovadbi problematizira zaprtje in domnevno porušitev primarnega magistralnega vodovoda v sklopu medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec občin Mengeš, Cerklje, Komenda, Šenčur, Vodice in Kranj v Topolah oz. na meji med občinama Mengeš in Komenda. Civilna iniciativa je pridobila pričanje dveh oseb, da so vodovod porušili, verjetno v letu 2016 ali 2017. Ali je res tako, pa naj pod površjem ugotavljajo kriminalisti, je dejal Štebe na novinarski konferenci v Mengšu.

Gre za kazensko-odškodninsko porušitev, je prepričan Štebe, ki se je z zadevo obrnil tako na občinski svet kot na državno tožilstvo v Domžalah, a na nobenem od teh naslovov ni bil uspešen. Zato je svojo ovadbo naslovil na Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ovadba navaja tudi "sum nezakonitega kazensko odgovornega ravnanja" pri odvzemu vodnih pravic Občini Mengeš na virih pitne vode Izviri pod Krvavcem krvavškega medobčinskega vodovodnega sistema. Ta postopek je izvedla Komunala Kranj pri državnem direktoratu za vode, Občina Mengeš pa ga ni preprečila. Ovadba kot odgovorna osumljena navaja mengeškega župana Franca Jeriča ter direktorja javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki naj bi bedelo nad porušitvijo vodovoda, Marka Faturja, kot odgovorne ter seznanjene pa dodaja še Komunalo Kranj, ministrstvo za okolje in prostor ter "druge seznanjene".

Domžalska voda do 10-krat bolj kontaminirana

Voda izpod Krvavca je bistveno bolj kakovostna od tiste iz domžalskih črpališč, saj to med drugim ogrožajo številne nesanirane gramozne jame, v katere so se v preteklih desetletjih odlagali odpadki, in tudi odlagališče odpadkov pri Suhadolah podjetja Publikus, je opozoril Štebe. Voda iz domžalskih črpališč je "od pet- do 10-krat bolj kontaminirana" od tiste izpod Krvavca, med drugim z nitriti in pesticidi, je poudaril. Prav tako je krvavška voda po njegovem prepričanju ekonomičnejša. S prekinitvijo oskrbovanja z vodo s Krvavca se je "poseglo v premoženje, pravice in vrednote občanov občine Mengeš, državljanov in davkoplačevalcev", je dodal predstavnik Civilne iniciative Mengeš. Občani so namreč v času izgradnje vodovoda vanj vlagali tudi lastna sredstva in pomagali kopati.

Ob tem je prekinitev oskrbovanja s to vodo v nasprotju s sklepi občinskega sveta iz leta 2009, ki se je izrekel za to, da občina Mengeš ohrani dozdajšnjo oskrbo s pitno vodo izpod alpskega območja Krvavca ter da občina zagotovi svoj delež virov za modernizacijo in morebitno povečanje zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema. Na drugi strani so, ker so se pravicam do vode izpod Krvavca odrekli v Mengšu, te povečale preostale občine, najbolj občina Cerklje, v manjših deležih pa še Šenčur, Vodice in Kranj, je poudaril Štebe. "Interes moramo iskati tam, kjer so pobrali največ vodnih pravic," je ob tem odgovoril na vprašanje, komu je sporno delovanje mengeške občine v interesu.

Občina predstavila svojo plat zgodbe

Z Občine Mengeš so posredovali svoje argumente in odgovore v postopkih prijave te zadeve varuhu človekovih pravic ter sklep domžalskega oddelka okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je zavrglo kazensko ovadbo zoper Jeriča in Faturja. Med drugim so v teh predstavniki občine poudarjali, da je bil vodni vir Izviri pod Krvavcem pogosto mikrobiološko in fizikalno onesnažen, primarni vodovodni sistem pa dotrajan. Domžalsko tožilstvo je v povezavi s tem vprašanjem januarja poudarilo, da bi se v primeru povečanja zmogljivosti vodooskrbnega sistema Krvavec dolgoročno lahko zagotavljala voda za le 30 odstotkov prebivalcev mengeške občine. Vključitev v projekt bi ob tem predstavljala "nesorazmerne in prevelike stroške za Občino Mengeš".

Za navezavo na nove vodne vire na Mengeškem polju so se med drugim odločili na podlagi strategije oskrbe z vodo v občini, ki jo je izdelalo podjetje Hidroinženiring, izvedli pa so jo v okviru projekta, ki je bil podprt z evropskimi sredstvi. Navezava na nove vire je bila upravičena tako z vidika investicije kot obratovalnih stroškov, so lani pojasnjevali varuhinji človekovih pravic. Glede vodne pravice na krvavškem vodnem viru je tožilstvo v Domžalah ugotavljalo, da "takšno prenehanje ... ne pomeni, da ne bi smela biti ponovno podeljena, če bi se Občina Mengeš kdaj v prihodnosti odločila za priključitev na krvavški vodovod".