Evropsko kmetijstvo je proizvodnja hrane, ki je značilno regionalna in ki stavi na kulinarični užitek. Foto: Evropska komisija v Sloveniji
Evropsko kmetijstvo je proizvodnja hrane, ki je značilno regionalna in ki stavi na kulinarični užitek. Foto: Evropska komisija v Sloveniji
med
Na ravni EU-ja so zaščitene tri vrste slovenskega medu. Foto: Evropska komisija v Sloveniji

V Sloveniji 9. maj praznujemo kot dan zmage, na območju Evropske unije pa je ta zaznamovan tudi kot dan Evrope. Ob tem času v državah članicah EU-ja tradicionalno poteka t. i. teden Evrope, ki je letos pod imenom "okusi EU" in je posvečen hrani.

Slovenija se ob tem lahko pohvali, da ima med več kot 1.000 zaščitenimi živilskimi izdelki na ravni EU-ja 22 svojih zaščitenih izdelkov, kot so denimo sir Mohant, kraška panceta ali ptujski lük (čebula). Med slovenskimi zaščitenimi vrstami so tudi tri vrste medu, kočevski gozdni med, kraški med in slovenski med.

"Zaščitene so kar tri vrste slovenskega medu. Med njimi tudi slovenski med. Evropska unija zelo nerada zaščiti tovrstne znamke. Nam je to uspelo, sam proces pa je trajal več let," se je z uspehom pohvalil kmetijski minister Dejan Židan in dodal, da pri geografskih zaščitah ne gre le za tradicijo in zgodovino, temveč tudi za ekonomske interese. "Gre za neke vrste pozitivno diskriminacijo, saj omeji tehnologijo in prostor proizvodnje, kar lahko proizvajalci izkoristijo za lastne poslovne interese," je dejal.

Vsi zaščiteni izdelki na evropski ravni niso uspešnica za proizvajalce, saj nekateri slovenski sirarji tarnajo zaradi težavnega izpolnjevanja standardov zaščitenih izdelkov ali pa jih trenutno sploh (še) ne proizvajajo, kot denimo zaščitenega Nanoškega sira, ki ga je proizvajala Vipavska mlekarna, ki je prodana italijanskim lastnikom.

Nekateri zaščiteni izdelki pa povzročijo tudi blažje meddržavne spore, kot je bil denimo s Hrvaško pri zaščiti kranjske klobase. "Zaščiteni izdelki povzročajo velike in burne razprave med posameznimi državami, vendar jih je kljub temu uspelo obdržati na neki prijateljski ravni," je povedal Židan.

ZDA ne razume Evrope
Prav večji poudarek na spoštovanju interesov posameznih držav in omogočanje razvoja lokalne kulinarike sta posebnosti evropske kmetijske politike in po Židanovih besedah hrana v EU-ju velja za eno najbolj kakovostnih na svetu. Prav zaradi omenjenih dejstev pa je evropski kmetijski sektor izjemno pozoren na sklepanje prostotrgovinskega sporazuma z ZDA (TTIP).

"Pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA imamo pri pogovorih partnerja, ki teh posebnosti Evrope, ki nam toliko pomenijo, ne razume. Na koncu se bo vse fokusiralo na kmetijstvo. Kot pristojni slovenski minister pričakujem, da bo EU zaščitil žlahtno tradicijo evropskega kmetijstva in omogočil, da se bo v tej smeri razvijal še naprej. To je kmetijstvo, ki ni samo generično, temveč je to proizvodnja hrane, ki je značilno regionalna, ki stavi na kulinarični užitek in izpolnjuje okoljske cilje, ki so vedno bolj pomembni v evropski kmetijski politiki," je poudaril Židan in dodal, da vsi evropski kmetijski ministri pričakujejo, da bo evropska politika razumela, da je kmetijstvo poseben interes, ki ga je treba varovati.

Slovenski kmet ni nizkocenovni kmet
Kmetijski minister je tudi poudaril, da slovenski kmet zaradi okoliščin, v katerih kmetuje, ne more sloveti kot nizkocenovni kmet. "Slovenija nima pogojev, da bi konkurirali na področju najnižjih cen, lahko pa konkuriramo na področju boljše kakovosti, večje prepoznavnosti. V to smer pa se je najbolj prestrukturiral slovenski mlečni sektor," je dejal.

Slovenija ima po njegovih besedah stabilno proizvodnjo mleka, ki je lani narasla za 3 odstotke, prav tako se je povečal odkup mlekarn. Slovenija pa sicer proizvede med 10 in 20 odstotkov več surovega mleka, kot ga porabimo, zato se odpira na nove trge. Židan je pri tem posebej omenil nedavno uspešno akcija za prodor na kitajski trg.