Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu. Foto: EPA
Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu. Foto: EPA
Razpoka v ledu
Ledena plošča Larsen C na Antarktiki je konec leta 2016 začela kazati znake razpadanja. Manjša razpoka iz leta 2010 je zrasla vse do 150 kilometrov dolžine, 10 metrov širine, kar je vidno na tej fotografiji, globoka pa je bila več sto metrov. In to še ni vse ... Foto: Nasa/John Sonntag
Napaka pri nalaganju. Pošljite sliko na mmc.support!
Če bi antarktični naravni rezervat zares ustanovili, bi bilo na tem območju prepovedano ribariti ali kakor koli drugače gospodarsko izkoriščati tamkajšnje naravne vire. Foto: EPA

Gre za ogromno območje, ki meri okoli 1,8 milijona kvadratnih kilometrov, njegovo zaščito oz. uvrstitev med naravne rezervate pa je najprej predlagala Evropska unija, pri organizaciji Greenpeace pa so se lotili posebne javnomnenjske kampanje, s katero bi o nujnosti vzpostavitve zaščitenega območja prepričali čim več držav. Oktobra bo namreč potekala mednarodna konferenca o prihodnosti Antarktike, ki jo organizira Komisija za ohranitev antarktičnega morskega življa in katere ključni cilj bo ravno ustanovitev naravnega rezervata.

Za zaščito krilov in posledično pingvinov
Ta naj bi se, sodeč po predlogu, raztezal okoli Weddlovega morja oz. antarktičnega polotoka, po površini pa bi, kot omenjeno, zajemal skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov. Če bi antarktični naravni rezervat zares ustanovili, bi bilo na tem območju prepovedano ribariti ali kakor koli drugače gospodarsko izkoriščati tamkajšnje naravne vire. Ključna je sicer prepoved ribarjenja rakov, vrste kril, ki jih množično lovijo ravno na Antarktiki in jih nato uporabljajo za prehrano rib v ribogojnicah. V naravi so namreč bistvena hrana pingvinov in morskih levov, ki zaradi čezmernega izlova vse pogosteje stradajo.

Nedavna študija ameriške vladne znanstvene odprave na Antarktiko je tako pokazala, da bi lahko število pingvinov do konca stoletja upadlo za skoraj tretjino - in to zgolj zaradi zmanjšanja števila omenjenih planktonskih rakcev. Njihova populacija se namreč drastično zmanjšuje tudi zaradi segrevanja ozračja (oz. morja), v študiji, objavljeni pred nekaj dnevi, navaja njen soavtor in vodja odprave George Watters.

"Nujno, da vse vlade stopijo skupaj"
Direktor Greenpeaceove kampanje Will McCallum verjame, da bo akcija uspešna in da bo ustanovitev rezervata podprlo čim več držav. "Naslednjih nekaj let je ključnih, ko gre za prihodnost naših oceanov, zato je nujno, da vse vlade stopijo skupaj in ukrepajo tako, kot je za te neverjetne ekosisteme nujno," je dejal in dodal, da so že pred leti, ko so podoben, a manjši rezervat ustanovili na območju Rossovega morja, dokazali, da je tovrstno sodelovanje vlad mogoče.

"Zdaj pa želimo narediti korak dlje in vzpostaviti največje zaščiteno območje, s čimer želimo pokazati svetu, da to ni le možno, ampak v resnici neizogibno, če hočemo zaščititi oceanski živelj in omejiti najhujše posledice podnebnih sprememb," je še opozoril McCallum in dodal, da bo ključno prepričati največje igralce v omenjeni industriji (Norveško, Kitajsko, Južno Korejo in Rusijo): "Svetovni voditelji ne bi smeli dovoliti, da divji oceanski svet izkorišča peščica podjetij. V 80. letih je mednarodno gibanje zaščitilo zemljo na Antarktiki, zdaj pa moramo na podoben način zaščititi še njena morja."

Raziskave pod ledeno goro Larsen C
Morja okoli Antarktike veljajo za ena biotsko najbolj raznovrstnih na svetu, številne njihove skrivnosti znanstveniki zaradi nedostopnosti območja šele odkrivajo - ravno te dni se je tja odpravila skupina britanskih raziskovalcev, ki želi preučiti organizme, ki so se več kot 120.000 let skrivali pod ledeno ploskvijo, imenovano Larsen C. Ta okoli 6000 kvadratnih kilometrov velika ledena gora se je namreč julija odlomila od zahodne Antarktike in razkrila, da se je pod njo vsa ta tisočletja skrivalo življenje.

Raziskovalci ga zdaj želijo čim hitreje doseči, preden se zaradi izpostavljenosti svetlobi spremeni oz. mutira. "Gre za izjemno priložnost, da preučimo morsko življenje in njegov odziv na hitre, drastične spremembe okolja. Pomembno je, da pridemo tja pravočasno, še pred svetlobo, zaradi katere se bodo tam razvile druge vrste," je pomen hitrega "obiska" plošče za Guardian pojasnila članica odprave Katrin Linse.

Ohraniti krile pomeni ohraniti druge ribe, sesalce, ptiče, pa tudi ljudi
Vse izsledke bodo predstavljali na že omenjeni konferenci oktobra. Julian Gutt z nemškega inštituta Alfred Wegener, ki deluje v okviru Helmholtzevega centra za polarne in morske raziskave, poudarja, da trenutek za vzpostavitev enotnega zaščitenega območja na Antarktiki ne bi mogel biti primernejši. "To bo pripomoglo k zaščiti tega neverjetnega ekosistema in k ohranjanju biotske raznovrstnosti, pa tudi razširilo boj proti podnebnim spremembam," je prepričan. Znanstveniki namreč domnevajo, da bi že zaščita življa v vodah okoli Antarktike, predvsem krilov, lahko pomembno vplivala na biotsko raznolikost drugod po svetu, saj bi s tem ohranili večjo populacijo drugih vrst rib v svetovnih oceanih in tako vplivali na (zadostno) prehrano ljudi.

Profesor ohranjanja morske biodiverzitete z univerze York Callum Roberts je za Guardian poudaril tudi pomen, ki bi ga imel takšen rezervat na same podnebne spremembe - Antarktika namreč "vpija" ogljikov dioksid in ga skladišči v usedlinah globoko pod gladino. "Antarktika je iz več vidikov izjemno pomembno območje," je še poudaril.