Minuli konec tedna so prostovoljci čistili obalo v Strunjanu in okolici. Čistilne akcije so potekale tudi drugod ob slovenski obali. Foto: Radio Koper/Andrej Šavko
Minuli konec tedna so prostovoljci čistili obalo v Strunjanu in okolici. Čistilne akcije so potekale tudi drugod ob slovenski obali. Foto: Radio Koper/Andrej Šavko
Miha Vivoda s svojim supom pomaga očistiti naravo. Foto: Radio Koper/Andrej Šavko

"Osebno sem kot bivši veslač na ta del obale še posebej navezan," pravi Vivoda, ki s svojim supom pomaga ohranjati čisto okolje. Mi smo ga ujeli med čiščenjem obale v Strunjanu, kamor je v minulih dneh naplavilo večje količine smeti.

Kateri dan ste že na morju?
To bo peti ali šesti dan, ko preživljam čas na supu in odnašam odpadke.

Kako bi ocenili položaj po šestih dneh, ko poročamo o onesnaženju slovenskega morja in obale?
Prostovoljci, kot tudi pristojne službe, smo naredili veliko in gibljemo se dejansko proti koncu te ujme. Počasi bo obala ponovno povrnjena v stanje, kot je bilo konec aprila.

Ampak si ne upate reči, do kdaj?
To pa definitivno. Bojim se, da bo takih ujm v prihodnosti vedno več in da je bila ta ujma generalka za vse nadaljnje akcije, ki bodo potekale. Tukaj bi rad apeliral na prostovoljce, ker smo tukaj najhitreje odzivni in lahko zajezimo večji del, preden še pride na obalo.

Kaj je v vrečah, ki so jih napolnili prostovoljci ob obali?
Največ je plastičnih odpadkov, plastične embalaže. V zadnjem času pa zelo izstopajo mreže, ki se uporabljajo za gojenje školjk. Te so še posebej problem, ker na odprtem morju nase vežejo različne odpadke in vejevje in tvorijo kar velike otoke. Na žalost se v take otoke odpadkov ujamejo poleg rastlinja tudi živali, kar je še najbolj žalostno.

Večkrat ste omenili prostovoljce in tudi pristojne službe. Če potegnemo črto, kako bi ocenili prvi odziv?
Prednost prostovoljcev je ravno v tem, ker imamo hiter reakcijski čas, zelo hitro smo na mestu dogajanja in zelo vredna podpora ekolokalnim službam. Če gledamo globalno, smo skupaj s pristojnimi službami zelo dobro opravili. Osveščanje pa ima širši odmev, tudi v vzgojnem smislu. Zavedati se moramo, da ni lepo vreči odpadke v naravo in da moramo za naravo aktivno nekaj narediti. Ne glede, kdo je odpadek v naravo odvrgel, ga moramo pobrati.

Prostovoljci smo danes lahko delali predvsem s kopnega, z obale, pristojne službe pa bolj z morske strani. Če se tako onesnaženje ponovi, kaj je najpomembnejše, kar morajo pristojni narediti?
Zelo pomembno je v takem primeru čim hitreje pobrati odpadke, ki so na odprtem morju. Ko tak odpadek pride na obalo, se raztrešči na 100 kosov in pobiranje je veliko težje. Veliko težav nam povzroča pobiranje manjših odpadkov v naravi, ne nazadnje končajo na naših krožnikih in v naših telesih. Prvi odziv je bil dober, na žalost pa smo pogrešali plovilo, s katerim bi lahko v zelo kratkem času veliko naredili. V takih trenutkih moramo izkoristiti, kar imamo na voljo, in iz tega največ izvleči.

Ob sebi imate sup. Koliko lahko dejansko z njim naredite?
Ljudje so presenečeni, ko vidijo, da lahko prenesemo do pet 80 litrskih vreč, tudi preko 100 kil nosimo. Sicer je v današnjem vremenu, zaradi burje, to nekoliko oteženo, upam, da bom do konca uspel ostati suh.

Povejte nam še kaj o društvu Naredi nekaj za naravo.
Društvo je registrirano v Kopru, ampak delujemo po celi Sloveniji. Združujemo ljudi, ki so radi v naravi in tudi naredijo nekaj zanjo. Kjer koli smo, od družinskega sprehoda, teka, kolesarjenja, če vidimo odpadek, ga poberemo. To je rdeča nit, ki združuje ljudi. Zelo smo veseli, da se naša iniciativa širi na celotno Slovenijo. Ljudje nadaljujejo našo zgodbo, odpirajo nove iniciative, in to je največji naš dosežek.