V okviru sanacije po žledolomu, ki je poškodoval polovico slovenskih gozdov, so doslej pospravili približno četrtino iglavcev. Zavod za gozdove išče načine za hitrejšo prodajo lesa.

Les iglavcev je zaradi varstva gozdov in morebitne škode zaradi napada podlubnikov sicer najbolj kritičen. Pred osrednjo prireditvijo ob začetku letošnjega tedna gozdov v Šentrupertu na Dolenjskem je direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem povedal, da v okviru odprave posledic februarskega žledoloma te dni podaljšujejo odločbe lastnikom, ki zaradi upravičenih razlogov poseka zaradi žledoloma niso mogli opraviti do 15. maja.

V zavodu si prizadevajo tudi za odpravljanje ozkih grl, ki nastajajo predvsem pri odkupu in prevozu lesa, hkrati pa se s tujimi partnerji dogovarjajo in posredujejo pri ustvarjanju poslovnih vezi, da bi sedanje presežke lesa prodali zunaj tradicionalnih slovenskih trgov.

Pospešiti prodajo in odvoz lesa
Z navedenimi ukrepi želijo pospešiti prodajo in odvoz lesa, ki zaradi neustreznega ritma odkupa deloma ostaja ob gozdnih cestah. V slovenskih gozdovih je treba zaradi žledoloma posekati več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa in obnoviti skoraj 14.000 hektarov gozdov, je navedel Oražem.

Dejal je, da se morajo vsi partnerji gozdno-lesne verige zavzemati za dosego skupnega cilja in sanacijo katastrofalno prizadetih gozdov. Sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša pa je dejala, da je ob že sprejetih intervencijskih ukrepih za obnovo poškodovanih gozdov treba počakati na njihovo naravno obnovo in jih tudi na novo zasaditi. Za njihovo obnovo je tudi ključno, da čim prej sprejmejo program razvoja podeželja za obdobje med letoma 2014 in 2020, ki so ga na ministrstvu dopolnili z ukrepom za podporo omenjene obnove.

Navedeni program bodo prihodnji teden predložili vladi, do jeseni naj bi ga potrdila Evropska komisija, lastniki poškodovanih gozdov pa bi lahko do denarne pomoči za njihovo obnovo prišli prihodnje leto, je napovedala Strniša.

Lastniki naj se združijo
Na pristojnem ministrstvu si skupaj z drugimi ustanovami prizadevajo, da bi množica lastnikov slovenskih gozdov svojo ponudbo poškodovanega lesa združila in našla kupce v tujini, je še povedala sekretarka.

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rajko Štefanič je dejal, da je v državi približno 460.000 lastnikov gozdov, petina jih je v državni, trije odstotki pa so v lasti občin. Hkrati je Štefanič opozoril, da morajo za sanacijo gozdov najprej poskrbeti lastniki sami.

Šentrupertski župan Rupert Gole je ob tem predstavil nastajanje lesnopredelovalne-energetske verige, s katero namerava tamkajšnja občina do leta 2020 doseči energetsko samozadostnost.

Pazljivo pri čiščenju gozdov
Uprava RS za zaščito in reševanje medtem gozdarje in vse druge, ki pospešeno čistijo z žledom prizadete gozdove, opozarja na previdnost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) je na teh območjih namreč zaznala povečano število odkritih neeksplodiranih ubojnih sredstev, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

Vse, ki se gibljejo v območju čiščenja in odstranjevanja poškodovanega drevja, uprava zato poziva, naj se ob morebitni najdbi takega sredstva ne dotikajo, ampak takoj pokličejo številko 112.

Pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so v preteklih treh dneh, na prvem obdobnem uničenju letos, uničili 7.150 kosov odkritih ubojnih sredstev v skupni teži 4.229,41 kilograma.