48-letnik se je po več letih dela v Evropi vrnil na območje Casamance na jugozahodu Senegala, kjer je ugotovil, da so na nekoč z drevesi poraščenem območju posekali skoraj vse rastje.

"V nekaterih vaseh ni niti enega drevesa. Vse so posekali, ne da bi razmišljali o ponovni zasaditvi," je povedal za BBC.

Dezertifikacija je eden od glavnih razlogov za krčenje gozdov po Afriki, toda na jugu Senegala vzdolž reke Casamance (ki sicer leži v Gambiji) so bila drevesa najverjetneje posekana za gradbene namene in proizvodnjo oglja.

Pridobivanje sredstev s prodajo majic

Adama Dieme je s 5000 evri iz svojega žepa zagnal velikopotezni projekt, za katerega sredstva sicer trenutno zbirajo na platformah za množično financiranje.

Pri tem veliko dela opravi njegova partnerica Yolanda Pereñiguez, ki v šiviljski delavnici ustvarja majice s podobo kruhovca, ki jih v tujini prodajajo za 15 dolarjev, kar je dovolj za 15 sadik.

V treh letih zasadili 142.000 sadik

V zadnjih treh letih so uspešno zasadili 142.000 sadik. Sadijo do 12 vrst drevesnic, od palm in tamarind do kapokov in limonovcev – odvisne od potreb posameznih skupnosti in terena.

Projekt ozelenitve območja so poimenovali Ununukolaal, kar v lokalnem jeziku domorodne skupnosti Jola pomeni "naša drevesa".

Sorodna novica Veliki zeleni zid za izboljšanje življenja v Sahelu dobiva nov zagon

Vzdolž reke Casamance imajo številni zaselki težave zaradi poplavljanja, kar naj bi rešila prav drevesa kruhovca, ki lahko rastejo tako na kopnem kot tudi v slani ali sladki vodi, zato želijo z njimi ustvariti naravno oviro med reko in bivališči.

"Če želite voditi dober projekt, začnite z ženskami"

Adama Dieme, ki na območju sicer dela kot projekti vodja za špansko nevladno organizacijo, je kot ključni del projekta poudaril vlogo žensk. "Če greste v vas in tam ni žensk, je katastrofa. Če greste v vas, kjer so same ženske, je raj – delajo vsak dan in cele dneve. Če želite voditi dober projekt, začnite z ženskami," opisuje svoje izkušnje.

Vodja projekta je s svojo ekipo za tamkajšnje prebivalke območja pripravil delavnice, na katerih so se naučile veščin in spretnosti, da so postale kmetice in lahko izdelke prodajajo na tržnici.

"Najprej nismo vedeli, kako posaditi semena in kaj storiti, da pridelamo pridelke," je povedala ena od žensk, Safi Yetou. "Zdaj imamo več vrst sadja za prodajo na tržnici in nismo odvisni od nikogar. Vsi imamo račun na banki. Nihče mi ne more govoriti, kaj smem in česa ne. To je sijajno," je še povedala za BBC.