Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Benetke so umetna tvorba, delo človeka in tehnologije tistega časa. Njihove zgradbe in mnogoteri mostički stojijo na pilotih iz macesna in hrasta, ki so ga množično izsekavali na območju (pred)alpske regije, natančneje Krasa, slovenskega Krasa. Tako ni čudno, ko nekateri domačini še danes pravijo, da "Benetke stojijo na kraškem gozdu".

Študija iz Nemčije ocenjuje, da vsak Nemec na leto porabi približno 22,7 kilograma palmovega olja, in sicer s hrano, kozmetiko, čistili in biogorivom. Če odštejemo biogoriva, je ocenjena letna poraba približno 13 kilogramov na prebivalca, poroča ZPS .Foto: Shuttersatock
Študija iz Nemčije ocenjuje, da vsak Nemec na leto porabi približno 22,7 kilograma palmovega olja, in sicer s hrano, kozmetiko, čistili in biogorivom. Če odštejemo biogoriva, je ocenjena letna poraba približno 13 kilogramov na prebivalca, poroča ZPS .Foto: Shuttersatock
Sorodna novica "Revolucionarno leto za dostavo hrane". Ana Roš: "Lahko bi jedli 100-odstotno lokalno".

Glede na to, da je to staro trgovsko mesto v Italiji zaradi svoje edinstvenosti, arhitekturne specifike in zgodovinskega pomena umeščeno na seznam svetovne kulturne organizacije Unesco, se morda ravno zato počutimo kot del te velike zgodbe, pa čeprav zabite pod gladino morja.

A predstavljajte si, da bi se izsekavanje gozda ali deforestacija na območju Slovenije nadaljevala še danes, kot se dnevno dogaja v Braziliji, Afriki, Indoneziji, Maleziji, pa tudi v Mehiki in Indiji – v državah in na celinah, ki so daleč stran od nas, tako kot je bila daleč stran vojna v Siriji (ali je še vedno tista v Jemnu), dokler nismo doživeli Ukrajine ...

In to z namenom, da si lahko v nedeljo zjutraj na kruh namažemo svoj najljubši čokoladni namaz z lešniki in ožamemo pomarančni sok, si umijemo zobe s preizkušeno zobno kremo, umijemo roke z milom prijetnega vonja. Za kosilo pa si morda naročimo hamburger iz govedine, ovit v šumeči papir.

Prav vsi omenjeni izdelki so povezani z izsekavanjem gozdov. Kako?

Palmovo olje v čokoladi in šamponu

Kar polovica predpakiranih izdelkov na policah tudi slovenskih trgovin vsebuje palmovo olje. Pridobivajo ga z izsekavanjem velikih količin gozda z namenom sajenja plantaž z oljnimi palmami. Plodovi te rastline vsebujejo kar okoli 50 odstotkov maščob, zaradi česar je to najbolj uporabljeno olje v prehrambni industriji. Odlikujeta ga počasna oksidacija in velik delež nasičenih maščobnih kislin, kar pomeni, da imajo izdelki s palmovim oljem (napolitanke, piškoti, čips) daljši rok trajanja in tudi obstojnost.

Palmovo olje je tudi v večini čokoladnih izdelkov. Foto: Shutterstock
Palmovo olje je tudi v večini čokoladnih izdelkov. Foto: Shutterstock

Poleg za procesirano hrano pa se palmovo olje uporablja tudi za proizvodnjo kozmetike in higienskih izdelkov, kot so zobna krema, šamponi in geli za prhanje.

To pomeni, da smo z nakupom teh izdelkov (uvožena deforestacija) nehote tudi sami del tega procesa uničevanja gozdov in izumiranja živalskih vrst. Med letoma 2005 in 2017 so k višji stopnji uvožene deforestacije v EU-ju prispevali izdelki iz soje, palmovega olja in govejega mesa.

Kako veliko krivdo nosimo, je v analizi ugotavljal sklad World Wildlife Found (2021). Številke pravijo, da je bil EU leta 2017 soodgovoren za 16 odstotkov deforestacije, povezane s svetovno trgovino, pred njim je le Kitajska (24 odstotkov), sledijo Indija (devet odstotkov), ZDA (sedem odstotkov) in Japonska (pet odstotkov).

Si predstavljate, da bi vsakih sedem minut izginilo Blejsko jezero?

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

"Vsaki dve sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. To je manj časa, kot je potrebnega, da žogo brcnemo z enega konca igrišča na drugega. Če stopnjo hitrosti izgube gozda prenesemo na slovensko pokrajino, pa vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda. Pomemben vzrok za uničevanje gozdov je evropska poraba izdelkov, proizvodnja katerih je povzročila krčenje in/ali degradacijo gozda," opozarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Izguba okoli 90 odstotkov gozdnatih površin v današnjem času je povezana ravno s širjenjem intenzivnega kmetijstva, največ, kar 95 odstotkov, v tropskem podnebju. Pridelava tovrstnih proizvodov je povezana tudi z uničenjem mokrišč in travišč.

Najhuje je v Braziliji

Glede na študijo, objavljeno v Global Environmental Change, svet iz omenjenega razloga letno izgubi pet milijonov hektarjev gozdov. Največja deforestacija poteka v Braziliji, kjer letno izgine 1,7 milijona hektarjev deževnega gozda, sledi ji Indonezija s 14 odstotki – največ palmovega olja je pridelanega v Indoneziji (45 odstotkov svetovne pridelave), kjer sektor zaposluje tri milijone ljudi.

Širjenje kmetijstva ima vse večje posledice v Afriki, kjer je bilo izsekanega že 17,5 odstotka gozda.

Največji vzrok za krčenje gozdov: živinoreja

Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da bi svoj ogljični odtis zmanjšali za petkrat, če bi uživanje rdečega mesa nadomestili s perutnino. Foto: ZPS
Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da bi svoj ogljični odtis zmanjšali za petkrat, če bi uživanje rdečega mesa nadomestili s perutnino. Foto: ZPS

Kot enega najočitnejših dejavnikov za deforestacijo Our World in Data izpostavlja govedorejo. Seveda sami hamburgerji in žar, kot zlobno natolcuje naslov članka, nista glavna krivca za zmanjšanje zelenih površin, a le, če sta pridobljena na ekološko-lokalni način.

Ekstenzivna govedoreja je razlog za izsekavanje 41 odstotkov tropskega gozda. To je 2,1 milijona hektarjev letno, kar je približno polovica Nizozemske, od tega največ v Braziliji. Tam so zaradi ekstenzivne govedoreje izsekali 24 odstotkov tropskega gozda, v Afriki štiri odstotke.

Čeprav spada govedoreja med ključne dejavnike deforestacije, bi lahko ljubitelji mesnih hamburgerjev in sočno pečenih krvavih zrezkov na drugi strani ljubiteljem tofuja in drugih izdelkov iz soje očitali, da so tudi oni del te zgodbe. Proizvodnja soje je eden ključnih dejavnikov izginjanja gozdov. Pa vendar je večina proizvedene soje namenjena za krmo živine in perutnine ter za biogorivo, le šest odstotkov za človeško prehrano. Palmovo olje in soja sta vzrok za 18 odstotkov deforestacije, največ v Indoneziji.

Borneo: otok prosperitete in uničenja

Od leta 1973 so na Borneu, na otoku v jugovzhodni Aziji, zaradi pridobivanja palmovega olja izkrčili že skoraj polovico vsega gozda. Brez doma so ostali številni bornejski orangutani, ogrožena živalska vrsta, ki je med letoma 1995 in 2015 doživela pogin 150.000 primerkov svoje vrste. Krčenje gozdov pa poleg izsekavanja lahko poteka tudi s požigi, a posledice gostega dima občutijo tudi ljudje.

Bornejski orangutani izgubljajo svoj habitat zaradi pospešenega izsekavanja gozdov. Foto: Reuters
Bornejski orangutani izgubljajo svoj habitat zaradi pospešenega izsekavanja gozdov. Foto: Reuters

Na Borneu, na tem območju z dvema milijonoma prebivalcev, ki se je odločilo za intenzivno kmetijstvo, naj bi bilo vdihavanje strupenega plina samo leta 2015 razlog za 12.000 prezgodnjih smrti, je poročal National Geographic, ki dodaja, da je v industrijo pridobivanja palmovega olja vpleteno tudi prisilno otroško delo in uničenje staroselskih vasi, kot se je zgodilo na indonezijskem otoku Sumatra, kjer so staroselci ostali brez doma in so prisiljeni živeti od vladne pomoči.

Ponujenih rešitev je več

Avtorica omenjenega članka Hillary Rosner poudarja, da rešitev ni v tem, da potrošniki ne bi več kupovali izdelkov iz palmovega olja, "saj bi za druge oljnice potrebovali še več pridelovalnih površin (…) Edina možna rešitev je, da poskrbimo za manj škodljivo pridobivanje."

Človekoljubna organizacija Amnesty International je ubrala drugačen pristop. Kupce opozarja, naj izpostavljajo imena svetovnih proizvajalcev palmovega olja, kot je Wilmar, ki ga obtožuje zlorabe pravic delavcev in slabih delovnih praks na plantažah.

Delavci so izpostavljeni nevarnim kemikalijam, izkoriščanju, otroškemu delu, diskriminaciji žensk in celo prisiljenemu delu. Ob tem opozarjajo tudi na svetovna podjetja, ki sodelujejo z Wilmarjem, njihove izdelke pa najdemo tudi na slovenskih trgovinskih policah, med njimi naštevajo: sladoled Magnum, zobna pasta Colgate, kozmetika Dove, juha Knorr, KitKat, šamponi Pantene, Ariel in Pot Noodle.

Bruselj obljublja ostrejšo zakonodajo

Globus: Uničevanje amazonskega pragozda

Novembra lani je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog za omejitev krčenja gozdov. V skladu z novimi pravili naj bi zagotovili, da proizvodi, ki se uporabljajo na trgu EU-ja, na primer iz soje ali palmovega olja, ne prispevajo h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Predlaga tudi novo strategijo za tla s konkretnimi ukrepi za varstvo in obnovo tal.

"V obdobju od leta 1990 do 2020 smo izgubili 420 milijonov hektarov gozdov po svetu, kar je območje, večje od Evropske unije," je ob predstavitvi pobude v Bruslju opozoril izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor.

Greenpeace je predlog Komisije označil za prvi korak k zaščiti svetovnih gozdov, a ob tem opozarja, da ne zajema zaščite savan in mokrišč, ki so po njegovem velikega pomena za podnebne ukrepe in biotsko raznovrstnost. Poleg tega se predlog Komisije nanaša le na omejeno število proizvodov, med katere niso vključeni tisti, ki so močno povezani z uničenjem gozdov in ekosistemov, na primer svinjina, perutnina, guma in koruza.