Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Dnevni red seje:

1. Kandidatna lista za izvolitev dveh članov Sodnega sveta

2. Predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije

3. Predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije

4. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru

4.a. Predlog sklepa o imenovanju člana Nadzornega sveta RTV Slovenija

5. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje enega člana Državne revizijske komisije

6. Administrativne zadeve

Vodji poslanskih skupin NSi-ja in LMŠ-ja, Jožef Horvat in Brane Golubović, bosta komentirala zadnje parlamentarno dogajanje; med drugim zahtevo za razpravo o programu Levice, imenovanje novega pravosodnega ministra, financiranje STA-ja in imenovanje delegiranih tožilcev ter pismo predstojnikov štirih nadzornih ustanov o okrepljenih pritiskih nanje.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Dnevni red seje:

1. Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Luksemburg, 14. in 15. 6. 2021

2. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Luksemburg, 18. 6. 2021

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Dnevni red seje:

1. Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2019/2020 (oktober 2019 – september 2020)

2. Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije, STA d. o. o., Ljubljana za poslovno leto 2020

3. Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2019, EPA 1045-VIII, - nadaljevanje prekinjene obravnave

4. Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2020, obravnava - MDT

5. Razno

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. V pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, dr. Senčar spregovori o prihodnosti Evrope in poglavitnih ciljih, ki jih naša država želi doseči. Predsedovanje leta 2008 je še minilo v »romantični« dobi Unije, sedaj so se težave nakopičile, na preizkušnji je evropska solidarnost, ki je poglavitno vezivo povezave, ugotavlja Senčar. V svojem obsežnem doktoratu se je ukvarjal prav s tem področjem, predvsem ob spopadanju EU z gospodarsko krizo, krizo v Ukrajini in migrantsko krizo. Uvodoma je komentiral prizadevanja slovenskih levih političnih sil in medijev, ki jih podpirajo, da bi kar najbolj kompromitirali Slovenijo pred predsedovanjem EU. Kot vrhunski slovenski diplomat, ki je osem let delal na najbolj odgovornih položajih v Bruslju, ocenjuje, da česa podobnega nobena opozicija doslej ni počela svoji vladi. Kaj meni o kritičnem pisanju evropskih medijev o tem, da v naši državi vlada obvladuje medije? Po Senčarjevem mnenju te ocene izvirajo v Sloveniji in so potem izvožene v tujino, na ugled Slovenije v evropskih inštitucijah pa nimajo večjega vpliva. Tema pogovora je tudi t. i. mehka moč EU, ki se je na zunanjepolitičnem področju pogosto izkazala za naivno. Glede prihodnosti EU, ki je v marsičem negotova, Senčar izpostavlja, da bo za njeno konsolidacijo dolgoročno potrebna vrnitev h koreninam, k idejam ustanovnih očetov evropske povezave. Podobno meni tudi za Slovenijo, ki se bo po njegovih besedah razvijala le, če se bomo znali povezati in spoštovati razlike.

V kopalkah po mestu. Bolniki pred zaprtimi vrati. PO-MOČ. Breme spolnih zlorab. Usoda eksotičnih živali. SikaluZOO.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti k navedenemu predlogu zakona kot podlago za njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo 15. 5. 2020 predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Brane Golubović) in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja:

1. Kakšen je pomen javnega servisa RTV Slovenija oziroma javnih medijev - poznavajoč njihovo poslanstvo in avtonomijo oziroma zavedajoč se ju, tudi v nasprotju (odnosu) do komercialnih medijev? RTV namreč ni zgolj informativni program, je mnogo več (od izobraževalnega, otroškega, mladinskega, dokumentarnega, zabavnega in kulturnega, do vsebin za manjšini, invalide… pod njeno okrilje sodijo tudi Simfonični orkester in Big Band).

2. Kaj ostane družbi, demokraciji, državi, ko utihnejo (ali so utišani) javni servisi in s tem vir verodostojnih in zaupanja vrednih informacij?

3. Ali je prav, da politika kreira sestavo programskega sveta RTV Slovenija oziroma da imajo člani, ki jih imenuje politika (Državni zbor RS), v programskem svetu večino?

4. Koliko članic oziroma članov naj ima programski svet RTV Slovenija, upoštevaje posledično učinkovitost?

5. Katere organizacije naj dobijo pravico imenovati svojega člana oziroma članico programskega sveta RTV Slovenija, upoštevaje: status zavoda, poslanstvo, temelj delovanja javnega servisa ter avtonomijo RTV Slovenija, neodvisnost novinarskega in uredniškega dela ter načelo svobode medijev?