Foto:
Foto:

Kot je uvodoma spomnila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je izvajanje dimnikarskih storitev v državi regulirano in urejeno s koncesijami, ki jih podeljuje vlada. Vendar pa obstoječi zakon ta sistem predvideva le do konca leta, zato je potrebna sprememba zakona, sicer bo to področje prepuščeno trgu. "Ministrstvo in pa tudi vlada meni, da zaradi zagotovitve javnega interesa, ki se izraža v skrbi za varstvo okolja in premoženja ljudi, požarni varnosti ter energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav, izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja," je poudarila. Spomnila je tudi, da so na ministrstvu letos predstavili idejni okvir opravljanja dimnikarske službe, ki je predvideval licenčni sistem z možnostjo proste izbire izvajalca dimnikarskih storitev, a dokončne rešitve niso bile potrjene na vladi. Predlagane spremembe zakona o varstvu okolja ne spreminjajo temeljnih načel zakona, gre zgolj za podaljšanje obstoječega sistema izvajanja dimnikarskih storitev, je še poudarila ministrica. Ministrstvo bo sicer v vmesnem času pripravilo sistemski zakon, ki bo uredil to področje.

Za zakon glasovali "s stisnjenimi zobmi"

Poslanske skupine so podaljšanju obstoječega zakona o varstvu okolja večinoma naklonjene, a opozarjajo, da gre za pomembno področje, kjer se krešejo različni interesi, zato je potrebna kompromisna sistemska ureditev izvajanja dimnikarskih storitev. Poslanci SD bodo predlog podprli, je pojasnil Jan Škoberne in izrazil pričakovanje, da se bodo pritiski različnih interesnih skupin zmanjšali, da bo ministrstvo lahko pripravilo celostno in učinkovito rešitev. Poslanci DeSUS so po besedah Ivana Hršaka "prisiljeni" podpreti predlagano novelo, da se s tem da ministrstvu potreben čas, da pripravi predlog zakona, ki bo dal nek kompromis med različnimi lobiji. Tudi v poslanski skupini ZL bodo po besedah Violete Tomič za podaljšanje obstoječega zakona glasovali "s stisnjenimi zobmi". Trenutna ureditev tega področja po mnenju poslanske skupine ZL sicer ni zadovoljiva, zato upajo, da bo ministrstvo dodatno leto porabilo za to, da pripravi boljši in bolj življenjski zakon o dimnikarskih storitvah.

Časa je bilo dovolj

Igor Zorčič (SMC) je poudaril, da bo enoletno podaljšanje omogočilo dodaten čas za ustrezno ureditev predloga zakona o izvajanju dimnikarskih storitev, ki zaradi zagotovitve javnega interesa po oceni poslanske skupine SMC ne more biti prepuščeno trgu. Pri oblikovanju novega zakona je treba doseči najvišji možen kompromis, je še dodal. Da je imelo ministrstvo dovolj časa za pripravo novega zakona o dimnikarjih, pa je ocenil Jožef Horvat (NSi). Poslanci bi morali na mizi imeti predlog novega zakona, ne le predlog zasilnega izhoda, torej podaljšanje stanja, ki nikomur več ne odgovarja, je dejal in ocenil, da vlada še vedno ne ve, kako bi uredila to področje - ali bi ga regulirala ali morda nekatere stvari prepustila trgu. Mirjam Bon Klanjšček (NP) pa je medtem poudarila, da nepovezani poslanci ponovno opozarjajo na neoperativnost vlade - ta odločitve sprejema na način, da preprečuje nepopravljive posledice. Poslanci SDS sejo zaradi kriminalistične preiskave, ki zoper poslanca Andreja Širclja poteka v prostorih poslanske skupine v DZ in na sedežu stranke SDS, obstruirajo. So pa sicer proti podaljšanju obstoječega stanja, zato so pripravili dopolnila k predlagani noveli, s katerimi se ureditve ne bi podaljšalo.

Civilne iniciative zbirajo podpise za referendum

Predstavniki civilnih iniciativ sicer že vrsto let opozarjajo, da trenutna zakonodaja koristi zgolj dimnikarskemu lobiju, omogoča namreč monopol in visoke cene. Dimnikarji imajo več pooblastil kot policisti, saj lahko v stanovanje vstopajo brez sodne odredbe, pravijo. Če dimnikarja ne spustite v stanovanje, vam grozi globa, do nedavnega celo uklonilni zapor. Zakonodaja na področju dimnikarskih storitev škodi državljanom, so še prepričani v civilnih iniciativah. Zato so že napovedali zbiranje podpisov za razpis referenduma. Podpise bosta zbirala VCP Dimnik in DCI Malečnik po vsej državi. Za začetek referendumskega postopka morajo zbrati 2.500 podpisov, nato pa za razpis referenduma še 40.000.

Foto: Reuters