"Prodajajo organska gnojila, za katera trdijo da so bio, pa za to ni nikakršnih dokazov. Nekateri izdelki imajo od letos oznako “testirana učinkovitost”, ni pa navedeno, kdo je to testiral", trdi zaskrbljeni Logatčan. Da ne vemo s čim gnojimo vrtove, je potrdil tudi dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki za takšno stanje krivi državo, saj še ni sprejela zakonodaje, ki bi uredila področje organskih gnojil. "V Sloveniji imamo dobro regulirana mineralna gnojila, nimamo pa zakonodaje za organska gnojila, zato prihaja do zlorab, ki se nanašajo predvsem na predpone bio in eko. Nekatera organska gnojila so res takšna, nekatera pa so daleč od bio oziroma daleč od tistega, kar bi si mi želeli uporabiti, če bi vedeli, kaj je v njih," trdi Vrščaj, ki bistveno težavo vidi v tem, da zakonodaja ne določa natančne analize vsebnosti vseh elementov v organskih gnojilih, zato lahko proizvajalci v organska gnojila dodajajo praktično vse.

V organskih gnojilih našli tudi kri

"V organskih gnojilih smo našli že marsikaj. Gre za stvari, ki nastajajo pri predelavi in proizvodnji hrane ter krme, za živalske ostanke, tudi kri iz klavnic. V gnojilih so velikokrat zelene rezi iz mest, ki jih komunalna podjetja odpeljejo na komposte," je povedal Vrščaj, ki predelavo organskih odpadkov v gnojila sicer podpira, a opozarja, da morajo biti neoporečni. "Da so gnojila varna za ljudi, živali in rastline lahko trdimo le, če jih analizirajo strokovnjaki v neodvisnem laboratoriju, ki deluje v javnem interesu," je prepričan. Edini akreditiran nacionalni laboratorij za analizo gnojil, ki deluje v javnem interesu, je na KIS-u. V njem letno opravijo med 50 in 100 analiz gnojil, od tega 20 v sklopu kmetijskih inšpekcij. Kot še pravi naš sogovornik, zagotovila o neoporečnosti organskih gnojil ne bomo imeli, dokler Ministrstvo za kmetijstvo ne sprejme zakonodaje, ki bo to področje uredila in strokovnjakom omogočila analizo, inšpektorjem pa nadzor in ukrepanje v primeru nepravilnosti.

Inšpekcijski nadzor je nemogoč

"Vsekakor je stanje na področju organske gnojilne zakonodaje, ki bi predpisovala obvezne parametre, ki morajo biti na deklaraciji organskih gnojil, pomanjkljiva. To stanje bo potrebno izboljšati, seveda je to vprašanje tudi za naše pristojno ministrstvo," meni mag. Primož Marolt z Inšpektorata za kmetijstvo in prehrano. Z Ministrstva za kmetijstvo pa so pojasnili, da se na evropski ravni ravno te dni sprejema zakonodaja, ki bo uredila področje organskih gnojil, izboljševalcev tal, rastnih medijev in biostimulatorjev ter agrarnih dodatkov. A uredba, ki bo med drugim na novo določila mejne vrednosti kadmija, šestvalentnega kroma, živega srebra, niklja, svinca in biureta, naj bi stopila v veljavo šele v začetku leta 2018. Do takrat bodo inšpektorji lahko nadzirali le mineralna in organsko-mineralna gnojila. "Letno pregledamo do 200 ponudnikov mineralnih in organsko-mineralnih gnojil in v analizo pošljemo okoli 20 vzorcev. Četrtina ne ustreza deklariranim vrednostim, predvsem vsebujejo manj hranil, kot je navedeno. V takih primerih umaknemo proizvod s polic in zahtevamo, da proizvajalec ustrezno popravi deklaracijo," je še pojasnil kmetijski inšpektor Marolt.

Organska gnojila lahko trajno onesnažijo zemljo

"Tudi naravno pridelano gnojilo lahko vsebuje preveč hranil in kovin, ki delujejo škodljivo na zdravje ljudi, tal in onesnažujejo okolje. Eno takih mikrohranil je cink, ki je sicer pomembno hranilo, a v prevelikih količinah postane onesnažilo. Včasih imam občutek, da je do naše meje to odpadek, od naše meje do našega potrošnika pa je to neka krasna zemljica, v katero sadimo solato. Za solato pa vemo, da ima precejšnji odvzem teh kovin iz tal," je zaskrbljen Vrščaj, ki je tudi sam preveril, kaj se skriva v barvitih vrečah z organskimi gnojili. "Kar me je najbolj zmotilo je, da so bile na nekaterih vrečah deklaracije v hrvaškem jeziku bistveno bolj podrobne kot slovenske. To pomeni, da je tuji proizvajalec pregledal našo zakonodajo, ugotovil, da je nimamo in zato ni korektno navedel vsega, kar je v gnojilu." Slovenski potrošnik tako ne more vedeti s čim gnoji svoj vrt in v dobri veri, da bo pridelal zdravo zelenjavo, obstaja možnost, da zastruplja zemljo in posledično samega sebe. Na drugi strani pa lahko proizvajalci vsebnost težkih kovin v organskih gnojilih zamolčijo. "Že večkrat se je zgodilo, da je proizvajalec od nas zahteval ločeno analizo hranil in težkih kovin v gnojilu. To pomeni, da tisti, ki je naročnik teh analiz, želi imeti ločene rezultate in potrošniku razkrije le vsebnost hranil," še dodaja Vrščaj.

Potrebno bi bilo opraviti analize kmetijskih zemljišč

Na KIS-u med drugim ugotavljajo, da so laboratorijske meritve snovi in dodatkov v organskih gnojilih pokazale vsebnost težkih kovin, zaradi česar lahko predstavljajo tveganje za onesnaženje kmetijskih zemljišč, neprimerno kakovost in varnost hrane ter tveganje za zdravje človeka. Ministrstvu za kmetijstvo so zato predlagali projekt, s katerim želijo preveriti, kakšno stopnjo tveganja za zdravje ljudi in živali predstavlja onesnaženost kmetijskih zemljišč, na katerih poteka pridelava hrane. K sodelovanju so povabili tudi Zvezo potrošnikov Slovenije, odgovor Ministrstva pa še čakajo. Potrošnikom pa svetujejo, naj pozorno berejo deklaracije in se odločajo za tista organska gnojila, na katerih je natančno navedena vsebnost hranil in kovin.

Foto: Reuters