Slovenija je ena redkih držav v EU, ki nima zakonsko urejenega področja psihoterapije. Foto:
Slovenija je ena redkih držav v EU, ki nima zakonsko urejenega področja psihoterapije. Foto:

Ena od tistih, ki so na svoji koži občutili posledice zaupanja samooklicanim strokovnjakom, je tudi Tina. Kot je nedavno povedala v pogovoru za Val 202, je zaradi psihičnih težav poiskala pomoč pri ženski, ki je trdila, da je psihoterapevtka. Obiskovala jo je enkrat mesečno, terapija je skupaj trajala dve leti. Medtem je tudi ginekološko zbolela in prestala dve težji operaciji. "V bistvu sem bila tri, štiri mesece v stresu. Nisem več mogla spati. Res je, da mi je splošni zdravnik predlagal antidepresive, a jih nisem hotela vzeti, tako mi je svetovala tudi terapevtka. Nato sem pristala v Begunjah," pripoveduje Tina in na vprašanje, ali je preverila strokovno usposobljenost psihoterapevtke, odgovarja: "Ne vem natančno. Vem, da je hodila na nekakšne tečaje."

Neizkušeni psihoterapevti lahko povzročijo škodo

Družinska in zakonska terapevtka dr. Veronika Podgoršek delo psihoterapevta slikovito opisuje: "Psihoterapevt ima v roki skalpel. Človeka lahko zareže v dušo." Zato, poudarja, bi ljudje morali preveriti, kam gredo, in zaupati zgolj strokovnjakom z visoko izobrazbo s tega področja. Tako pa se za psihoterapevte pogosto razglašajo ljudje, ki nudijo pomoč s kamenčki, lavami, kartami, zvezdami in podobno. Tudi psihiater in psihoterapevt dr. Gorazd Mrevlje s Psihiatrične klinike v Ljubljani opozarja, da psihoterapevti pogosto posegajo na področja, ki jih ne poznajo in lahko povzročijo ogromno škode. "Potem pa psihiatrija ali drugi psihoterapevti skušajo to tako ali drugače popraviti." Dodaja, da številni psihoterapevti, ki so opravili hiter tečaj, niso sposobni diagnosticiranja duševne motnje, kar pogosto zahteva pregled pri psihiatru.

Psihoterapevt je lahko kdor koli

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo definiral poklic psihoterapevta, je sicer že nekaj let napisan, pripravljena je tudi specializacija iz psihoterapije. Dr. Gorazd Mrevlje kot enega od razlogov za to, da zakon še ni prišel v obravnavo, izpostavlja tudi razklanost in neenotnost tudi lastne stroke. "Mislimo, da mora psihoterapija ostati znotraj medicine. Človek, ki ima ali bo imel to izobrazbo, mora biti sposoben sprejemati paciente, jih diagnosticirati, vpeljati v terapijo in prepoznati, kdo ni primeren za psihoterapijo." V delovni skupini, ki je pripravljala predlog zakona, je bil tudi direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda Miran Možina, ki pravi, da bi morali v zakon o zdravstveni dejavnosti med drugim zapisati, da je psihoterapija zdravstvena dejavnost in da se jo umesti v primarno zdravstveno dejavnost, torej na raven zdravstvenih domov.

Kako dolgo bo na področju psihoterapije še vladal kaos? Kdaj, če sploh, namerava pristojno ministrstvo zakon poslati v nadaljnjo proceduro? Bo psihoterapevtska dejavnost kmalu na voljo širšemu krogu ljudi in dostopna tudi v okviru javnega zdravstva? Odgovori v oddaji Posebna ponudba v soboto, 7. maja 2016, ob 17:20 na 1. programu TV Slovenija.