Foto:
Foto:

TTIP ne bo prinesel zniževanja standardov; ti bodo ostali enaki ali pa se bodo zvišali, je zatrdil namestnik glavnega evropskega pogajalca za TTIP Hiddo Houben ter dodal, da je Evropska komisija prisluhnila javnosti pri vprašanju zaščite investicij. Nov evropski predlog je sedaj zelo podoben sistemu, ki deluje v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Houben je priznal, da je Slovenija med tistimi državami, ki naj bi jim - sodeč po analizah - sporazum prinesel najmanj koristi. "A imate zelo odprto gospodarstvo, na nekaterih področjih ste zelo konkurenčni," je dejal in izpostavil avtomobilsko in farmacevtsko industrijo.

Pogajanja ne gredo v pravo smer

Generalna direktorica direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je pojasnila, da Slovenija sicer podpira pogajanja o TTIP, a posebno pozornost namenja elementom, ki jih prepoznava kot problematične. Tako zahteva, da mora biti TTIP sporazum mešane narave, ki ga morajo potrditi države članice EU. Slovenija terja posebno obravnavo občutljivih kmetijskih proizvodov, ohranitev previdnostnega načela in obstoječih standardov. "Zaskrbljeni smo, da pogajanja na področju regulatornega sodelovanja sedaj ne gredo v pravo smer," je dodala Podlogarjeva. Slovenija vztraja tudi, da mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in v državo ne sodi v sporazum.

EU mora ohraniti možnost, da se svobodno odloča o gensko spremenjenih organizmih

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša pa je menila, da bodo prav končne določbe na področju kmetijstva ključne za končno presojo Slovenije o sprejemljivosti TTIP. "Visoki standardi kakovosti so naš način življenja in naša pravica. Ohraniti moramo evropski sistem kmetijstva," je poudarila. Po besedah Strniše mora EU ohraniti možnost, da se svobodno odloča o gensko spremenjenih organizmih, prodaji mesa kloniranih živali in drugih modernih tehnologijah. Imeti moramo možnost zavrniti uporabo rastnih hormonov pri reji živali, razkuževanje piščančjega mesa s klorovimi pripravki, sami moramo odločati o dovoljenih ostankih pesticidov in zdravil v hrani.

Gre za velik pritisk ameriških korporacij

Predstavniki različnih družbenih organizacij so bili do TTIP večinoma kritični. "Gre za velik pritisk ameriških korporacij na vse, kar je pomembno za našo kakovost življenja," je menil glavni tajnik društva Gibanja Trs Iztok Majhenič. "Trgovinski sporazumi so postali grožnja demokratični državi," se je strinjal Rok Deželak iz Piratske stranke Slovenije. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) po besedah Olge Oblak nasprotuje nadaljevanju pogajanj o TTIP. "Zaradi tako različnih sistemov v EU in ZDA ne verjamemo v to, da bi se lahko vsa naša stališča uresničila," je dejala. "TTIP bo glede na vse razpoložljive informacije spodkopal delavske, okoljske, socialne in potrošniške standarde," pa je menila Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Uveljavlja se paralelni pravni sistem

Mnogi govorci so bili kritični tudi do mehanizma reševanja spora med vlagatelji in državo - ISDS, ki ga je Evropska komisija nadgradila v bilateralno investicijsko sodišče (ICS). "Že imamo delujoča mednarodna sodišča," je spomnil Marjan Frigelj iz stranke Solidarnost. "Uveljavlja se paralelni pravni sistem, saj o vsem odločajo posebna sodišča, ki niso vezana na nacionalno pravosodje, vlade držav pa nad njimi nimajo nikakršnih pristojnosti," je dejal slovenski evropski poslanec Igor Šoltes. Matjaž Dovečar iz Greenpeacea je opozoril, da so lobisti aktivno vključeni v oblikovanje besedila, nevladne organizacije pa ne. Andrej Gnezda iz Umanotere pa je odločevalce pozval, naj rečejo ne slabim pravilom - in začnejo naj s prostotrgovinskim sporazumom med EU in Kanado (Ceta).

Zagovorniki TTIP: Izvoz je naša prioriteta

Oglasili pa so se tudi zagovorniki TTIP, ki so bili sicer v manjšini. "Izvoz je naša prioriteta," je poudaril Andrej Friedl iz GZS ter poudaril, da je globalizacija dejstvo, EU pa si ne more privoščiti izolacije. Podobno je menil poslanec Jožef Horvat iz NSi, ki se je vprašal, s kom naj bi se EU povezovala, če ne z ZDA. Tudi evropska poslanka Romana Tomc je menila, da se Slovenija mora odpirati svetu, a zagotovila, da svojih standardov ne damo. Izvršni direktor Akrapoviča Uroš Rosa pa je spomnil na teste, ki jih mora avtomobilska industrija sedaj opravljati na obeh straneh Atlantika. S tem se povečajo stroški, to breme pa pade na ramena potrošnikov.

Foto: Reuters