V Veliki Polani se ponašajo z največjim številom gnezdišč bele štorklje v Sloveniji, statistični podatki pa kažejo tudi, da je to občina z enim manjših števil odseljevanja ljudi. Kakšne možnosti razvoja vidi župan Damijan Jaklin?

Kako boste v vaši občini zaznamovali obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Občina Velika Polana se vključuje v skupne aktivnosti, ki jih vodi Iniciativni odbor obeleževanja 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V okviru tega smo že sodelovali na literarno-glasbenem večeru Povej mi kaj lepega ‒ Večer z ustvarjalci iz Prekmurja v Cankarjevem domu in za ta ter druge namene pripravili posebno spominsko etiketo rujno vino polansko iz vinograda pisatelja Miška Kranjca. Samostojno bomo dogodek obeležili v jeseni 2019.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurski jezik je knjižni jezik, česar večina v Sloveniji ne ve in bi ga morali kot takega, kot izbirni predmet, vključevati tudi v izobraževanje.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost, ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Miško Kranjec. Dogodki, vezani na priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Miško Kranjec.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
Občina Velika Polana je bila leta 2012 organizatorica osrednje regijske slovesnosti ob državnem prazniku Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Leta 2018 smo postavili tudi začasno razstavo o slovenski osamosvojitvi o naših krajih – regiji in postavili pomnik (tabla park). Ob 110. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca smo 14. septembra 2018 izvedli simpozij in slavnostno akademijo v ta namen.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Roman Strici so mi povedali, pisatelja Miška Kranjca.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Občina Velika Polana podpira različne izvajalce – organizacije, ki delujejo na področju kulture v naši občini. Tako podpiramo delovanje KUD-a Miško Kranjec Velika Polana, ki je aktivno na področju folklore in ohranja ljudske plese in glasbo, običaje, oblačila, prav tako pa organizira etnografsko prireditev Naša poljana; Osnovne šole Miško Kranjec Velika Polana, ki je aktivna na različnih kulturnih področjih; Društva upokojencev Velika Polana, ki ohranja ljudsko petje in zbira pesmi; Društva ŠTRK Slovenija, ki organizira Pomurski poletni festival z zelo raznolikim kulturnim programom.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Polanski log z gozdno učno potjo, največji kompleks črne jelše v Evropi in zatočišče mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Potok Črnec in eden zadnjih ohranjenih potočnih mlinov v Pomurju, Copekov mlin. Domačija pisatelja Miška Kranjca z ohranjeno delovno sobo in stalno razstavo njegovih knjig, dokumentov, fotografij in likovnih del. Sabolova domačija, zgodovinski pomnik stavbne arhitekture preteklega obdobja. Pomembni spomeniki sakralne in kulturne dediščine so tudi cerkev Srca Jezusovega v Veliki Polani in kapeli Karmelske Matere božje v Mali Polani in svetega Jožefa delavca v Brezovici.
Kot imenovana Evropska vas štorkelj pa tudi park Dežela štorkelj v središču kraja Velika Polana z znamenji, vezanimi na urejenost kraja in različne pomembne dogodke v zadnjem obdobju, ter interpretacijsko potjo o “štrku” – štorklji in dediščini Velike Polane.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Občina Velika Polana bo še naprej skrbela za domačijo pisatelja Miška Kranjca, Copekov mlin in Sabolovo domačijo, tako s tekočim vzdrževanjem objektov kot tudi z iskanjem novih priložnosti za dodatne vsebine na teh lokacijah. Med drugim iščemo tudi rešitve za ureditev Miškovih goric. Še naprej bomo podpirali delovanje na področju kulturnih dejavnosti.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Naravna in kulturna dediščina sta temelj razvoja naše turistične ponudbe. Turisti imajo možnost videti posamezne vsebinske sklope (domačija Miška Kranjca, Copekov mlin, Sabolova domačija, Halasova romarska pot, park Dežela štorkelj …).
Za skupine ponujamo tudi celovit turistični paket, v katerega z veseljem vključujemo tudi drugo ponudbo Pomurja.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
O koristih Pomurske pokrajine ‒ ne vemo, kakšne bodo njene pristojnosti, način financiranja in delovanja ‒ je težko govoriti. Do tega ne more priti samo v naši regiji, ampak bi to morale sočasno ustanoviti vse pokrajine v Sloveniji in izpeljati postopek decentralizacije. V tem procesu je nujno sodelovanje občin in drugih že obstoječih regijskih subjektov ter države, s ciljem pospešiti razvoj, dvigniti blaginjo prebivalstva in zagotoviti konkurenčnost v primerjavi z regijami – pokrajinami sosednjih držav.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Cilji bi morali biti vezani na ohranjanje identitete krajine in z osrednjo Slovenijo in sosednjimi regijami primerljivo kakovost bivanja in življenja.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Projekt je koristen za Prekmurje in Pomurje, če ga bomo le znali izkoristiti, tako da povečamo prepoznavnost območja ob reki Muri in to izkoristimo za turizem in s turizmom povezani trajnostni razvoj. UNESCO je "brand", na katerega smo lahko zelo ponosni in ki nam odpira možnosti, ki se jih mogoče danes še ne zavedamo. Na koncu bo vse odvisno od nas in od naše sposobnosti, da dejansko naredimo neki razvojni preboj. UNESCO je svetovni »brand«.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Občina Velika Polana leži 100% v območju Nature 2000, kar nam res predstavlja določene težave pri umeščanju v prostor, po drugi strani pa podpira tudi razvojne priložnosti. Del teh priložnosti smo že izkoristili, v smislu priprave projektov in pridobivanja evropskih sredstev za naše razvojne aktivnosti. Težava je predvsem državna birokracija, ki ne razume, da niso postavljeni za to, da delajo težave, ampak da jih rešujejo. Če bi se zgledovali po drugih Evropskih državah s področij Nature 2000, bi tudi v Sloveniji videli ta območja kot razvojno priložnost, ne pa kot težavo.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Bistvo dobrega sodelovanja je neposredni stik med posameznimi udeleženci, zato smo mnenja, da je treba spodbujati skupne dogodke, prireditve, projekte in različne oblike sodelovanja med občinami, društvi, šolami …

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Naše gospodarske priložnosti so vezane na naravno dediščino in vključevanje te v turistični razvoj, pa tudi na razvoj malega in srednje velikega gospodarstva v povezavi s poslovnimi conami, ki jih imamo, in hitro dostopnost do avtoceste ter dejstvo, da imamo zgrajeno vso javno gospodarsko infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, čistilno napravo, optično omrežje …), ki je potrebna za času primerno izvajanje gospodarskih dejavnosti. Priložnost je tudi na področju kmetijstva v povezavi s poljščinami, z večjo dodano vrednostjo (vzgoja v rastlinjakih).

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Največji turistični potencial naše občine je povezava naravne in kulturne dediščine v enovit turistični produkt, ki se ga ustrezno interpretira na področju Copekovega mlina. Temu je treba dodati še lokalno kulinariko in vina ter to povezati z domačo obrtjo in kmetijstvom.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Zato, ker smo že od nekdaj znali živeti z drugače mislečimi, kar je v Evropi zelo pomembno, saj je ta Evropa narodov in ne samo enega naroda.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Bolj kot socialne težave so težave, vezane na demografijo – staranje prebivalstva in odseljevanje mladih, na kar pa se moramo odzvati kot enotna regija in zagotoviti ustrezne pogoje, da se mladi ne bodo odseljevali, ampak ostali in tu živeli. To pomeni, da moramo razvojne usmeritve prilagajati tudi temu.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Kot del skupne Evrope in skupnega ekonomsko prostora menimo, da tovrstno poseganje ni potrebno, dejstvo pa je, da ima država vedno možnost in tudi obvezo, da zaščiti lastni narod.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Vse.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Pokritost bi lahko bila boljša in ne vezana izključno na krizne in slabe dogodke, ampak tudi na to, da kot regija napredujemo in da se tudi pri nas zgodijo dobri in pomembni dogodki, ki so kot vest pomembni tudi za preostalo Slovenijo.