Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovnih dobrinah, ki jih skupnosti prenašajo iz roda v rod in jih poustvarjajo kot odziv na svoje okolje in zgodovino. Končno je v ta register vpisana tudi istrobeneščina, ki je materni in sporazumevalni jezik pripadnikov italijanske narodne skupnosti, ki živijo v Kopru, Izoli, Piranu in zaledju. Registracija je še posebej pomembna, ker ne gre za slovensko narečje, ampak za romanski idiom, ki ga uvrščamo v beneško narečno skupino. Začetki tega govora v Istri segajo v 14. stoletje. Dr. Suzana Todorovič, izjemna raziskovalka, ki je istrobeneščino predstavila tudi v zajetnem dvojezičnem jezikovnem atlasu, je še povedala: »Gre za pomembno priznanje obstoja, ki, žal, na nekaterih območjih ni vedno tako samoumevno. Dobro vemo, da je to narečje izgubilo več kot 90 odstotkov svojih govorcev med in po drugi svetovni vojni. In tudi zato je zelo pomembno, da še maloštevilni, a aktivni govorci istrobeneščine ohranijo svojo materinščino.«

Maurizio Tremul, predsednik Italijanske Unije, je poudaril, da gre za pomembno priznanje zgodovinske prisotnosti avtohtonih govorcev istrobeneščine in njihovega prispevka k razvoju tega prostora. V postopku je še pobuda za vpis istrobeneščine tudi v hrvaški register nesnovne kulturne dediščine.