Skupina 2B v svoji glasbi uporablja tudi zvoke iz narave in okolice ter jih kombinira z moderno produkcijo. Prav tako v večini izdanih pesmi, tudi v pričujoči je tako, zasledimo elemente narave, v tokratni poslušamo dež. "Vzemi me je song," pravita, "ki nima zaključka in traja toliko, kolikor mu pustimo, da ostane v nas."

Gašper Mihelič nam je popestril dopoldanski program, v kratkem pogovoru nam je razkril, da je letošnje poletje še posebej zaznamovalo srečanje s Tinkaro Kovač.

Kaj nam poveste o zmagovalni skladbi, kdo se pod njo podpisuje?
Besedila po navadi pišem sam, kar se tiče glasbe, pa se s Primožem kot skupina 2B podpiševa pod vsako skladbo. V času, ko si ljudje ne vzamejo časa niti za poslušanje pesmi od začetka do konca, sva hotela z minimalizmom in z globljim sporočilom dati poslušalcem izziv. Pesem nima konca, ker ostane v tebi toliko, kolikor si sam dovoliš.

Med poslušanjem se človek kar ustraši. Dodali ste prav posebne efekte.
Ja, vedno poskusiva v produkcijo vključevati zvoke iz narave, trudiva se najin "electric-organic" stil približati poslušalcu. Tokrat sva hotela, da se v celotni pesmi sliši padanje dežja, vmes pa tudi zagrmi.

Nastal je barvit video.
Tako je! Preden pokličeva ekipo, ki se s tem profesionalno ukvarja, sama narediva demo verzijo. Tako sva dva dni prej vse preučila in uspelo nama je narediti lepo barvno shemo, ki paše na samo vzdušje komada.

Kdo je vaš prvi poslušalec? Tretji brat?
Ne, po mojem je to mama, ki nama prisluškuje. Včasih nama pove tudi svoje mnenje, bodisi pozitivno bodisi negativno.

Za vami in bratom Primožem je uspešna poletna turneja po Sloveniji – kje je bilo najlepše, kje najbolj vroče?
Ja, zelo zanimivo je bilo in vsak koncert je bil zgodba zase. Zelo lepo nam je bilo tudi v Izoli. Hvaležna sva, da sva imela priložnost nastopati na toliko različnih odrih, ker je stik s publiko nekaj najlepšega. Izkušnja s Tinkaro na portoroškem odru pa je bila še posebej lepa. Tinkara je super oseba in glasbenica, taki trenutki ti ostanejo v lepem spominu.