Kot literat je Rudi Šeligo predstavnik skrajnega modernizma in reizma. Foto: Wiki Commons Foto:
Kot literat je Rudi Šeligo predstavnik skrajnega modernizma in reizma. Foto: Wiki Commons Foto:

Na današnji dan leta 1850 je cesar v Trstu položil temeljni kamen za začetek gradnje železnice. Po 150-ih letih je zgodovinar Karol Rustja tako ocenil izbiro kraške inačice odseka proge med Ljubljano in Trstom.V velikem gradbenem podvigu, ki je temeljito spremenil način življenja, je naenkrat sodelovalo tudi po 12 tisoč delavcev. Po sedmih letih gradnje z velikimi stroški in žrtvami so progo slovesno odprli 27. junija, tovorni promet pa je stekel oktobra leta 1857.

Dunajski državni zbor je na današnji dan leta 1869 sprejel zakon o ljudskih osnovnih šolah, ki je predstavljal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Vpeljal je osemletke za otroke od dopolnjenega šestega do štirinajstega leta, dopuščal pa je tudi šestletno šolsko obveznost. V Istri so uveljavili šestletno šolanje, vendar so dodali obvezno večerno ponavljalno šolo do štirinajstega leta, na Kranjskem so skrajšano obveznost razglasili za pravilo, vendar so mesta in trgi ohranili osemletno šolsko obveznost. Povejmo še, da je zakon v šolo tedaj uvedel tudi telovadbo, in sicer dve uri tedensko.

V Kobaridu se je na današnji dan leta 1869 rodila socialna delavka Ana Faninger. Že v dekliških letih jo je Simon Gregorčič spodbujal k čitalniškim nastopom in branju. Po očetovi smrti je živela pri Gregorčiču v Rihemberku in pesnik jo je v šali predstavljal kot mlajšo sestro. Po poroki se je preselila v Trst in Mariji Skrinjarjevi pomagala ustanoviti Zavod svetega Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje. Med prvo svetovno vojno se je preselila na Štajersko in zatem 30 let s hčerkama živela v Ljubljani.

"Ustavljeni ruski napadi v Karpatih, Zadnji boji na vzhodni fronti," tako je sredina večerna izdaja tržaške Edinosti na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne, po dunajskem časniku Zeit pa je povzela velikonočno anketo z vprašanjem, zakaj ima Nemčija toliko sovražnikov: "Mržnja proti Nemčiji je dosegla svoj višek v septembru minolega leta, ko je nemška vojska stala pred vrati Pariza. Ako sedaj zmaga Nemčija, bo imela toliko sovražnikov, kolikor jih je imel Napoleon na višku svoje slave."

Na današnji dan leta 1969 se je na Belem Križu končalo drugo mednarodno srečanje pisateljev na temo: Umetnost - konec ali začetek? V arhivu hranimo oddajo Vesne Čehovin Kulturna panorama, v kateri je tudi pozdravni nagovor Cirila Kosmača, tedanjega predsednika društva slovenskih pisateljev.

Na Sušaku pri Reki se je na današnji dan leta 1935 rodil filozof in književnik Rudi Šeligo. Po magisteriju iz estetike je predaval na Visoki šoli za organizacijo v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil je glavni urednik Problemov, med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze, leta 2000 je bil minister za kulturo. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. O pisateljskem motivu je leta 1971 tako pripovedoval.

Na današnji dan leta 1945 so Avstrijo razglasili za ponovno neodvisno državo. V Tihem oceanu so japonski kamikaze napadli ameriško letalonosilko Enterprise.

Gojáče so vas v Vipavski dolini, ki šteje okrog 150 prebivalcev. Poimenovali naj bi jo po gonjačih, ki so gonili črede ovac, kasneje pa se je izoblikovala še vas Malovše, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo še malo, malo še. Na gmajni Zgonih, so našli tudi arheološko najdišče, ki priča o življenju omenjenih pastirjev. Ime kraja so fašisti zapisali Goiaci.