Edo Mihevc je imel pomemben vpliv na današnjo veduto koprskega starega mestnega jedra.  Foto: Radio Koper
Edo Mihevc je imel pomemben vpliv na današnjo veduto koprskega starega mestnega jedra. Foto: Radio Koper

Na današnji dan leta 1985 umrl Edo Mihevc, arhitekt, po rodu Tržačan. Gimnazijo in univerzo je končal v Ljubljani, kjer je do vojne delal v projektivnih in stavbnih podjetjih, leta 1941 se je pridružil partizanom, maja 1945 pa je bil postavljen za jugoslovanskega gospodarskega pooblaščenca v Trstu. Čez leto dni je postal izredni profesor na oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani, bil je glavni projektant Litostroja in jugoslovanskih paviljonov na sejmih po zahodni Evropi. Na področju urbanizma velja omeniti razvojne načrte Kopra, Izole in Pirana, kjer so pod njegovim vodstvom zrasli številni hoteli. Projektiral je tudi Kulturni dom v Trstu. Leta 1969 je dobil Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanistično ureditev Lucije.

Začnimo z zgodovinskim utrinkom za sladokusce: Rókfor- Roquefort je sir s plesnijo, ki naj bi ga prvič naredili in pojedli na današnji dan leta 1070. Po legendi naj bi ta vrsta sira nastala tako, da je pastir, ki se je pred dežjem umaknil v votlino, s seboj na pašo vzel mladi sir. V tistem, ko je hotel pomalicati, je zunaj zagledal lepo dekle in stekel za njim, v votlini pa je pozabil hrano. Ko je kasneje našel sir, je bil ta prekrit s plesnijo. Lačni pastir je sir vseeno poskusil in ugotovil, da je dober in vest o tem razširil med vaščane. Še danes je to edini ovčji sir z modro zeleno plesnijo Penicillium roqueforti.

V Worcestru se je na današnji dan leta 1801 rodil arhitekt James Pennethorne. Devetnajstleten je odšel študirat arhitekturo v London in študijsko potoval po Italiji. Po vrnitvi v Anglijo je delal pri svojem profesorju Johnu Nashu pri načrtovanju vladnih palač v Londonu, izkazal pa se je tudi kot odličen krajinski ahitekt. Še danes so predmet občudovanja njegovi parki Victoria, Kennington in Battersea.

Danes se spominjamo pomembnega dogodka za razvoj avtomobilizma, saj je na današnji dan leta 1896 začel zmagovito pot kvadricikel Henryja Forda, ki ga je naredil v stari drvarnici. Ulični sprehajalci so ogorčeni nad hudičevim kolesjem sicer grozili lastniku, a mu obenem naredil veliko reklame. Na koncu mu je župan Detroita izdal posebno dovoljenje za vožnjo z vozom brez konj. Prodal ga je za 200 dolarjev, dobil partnerje za gradnjo tovarne in leta 1900 izdelal avtomobil, ki je zmogel dobrih 40 kilometrov na uro. Z modelom T ali priljubljeno pločevinasto Lizzie pa se je začela zdaj že vsakdanja zgodba.

Na današnji dan leta 1961 sta se na Dunaju sestala ameriški in sovjetski voditelj John Fitzgerald Kennedy in Nikita Hruščov. Srečanje, namenjeno umiritvi razmer v svetu in razorožitvi, ni uspelo.

Filmski režiser, scenarist in montažer Mario Foerster se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec Berlinska reportaža in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film Mladinski dnevi.