Finžgar se je v mladosti ljubiteljsko ukvarjal s smučarskimi skoki, za športno pot pa se je dokončno odločil leta 1936 ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, toda pobegnil je in se pridružil NOB, kjer je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Foto: Wiki Commons Foto:
Finžgar se je v mladosti ljubiteljsko ukvarjal s smučarskimi skoki, za športno pot pa se je dokončno odločil leta 1936 ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, toda pobegnil je in se pridružil NOB, kjer je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Foto: Wiki Commons Foto:

V Mokronogu se je na današnji dan leta 1885 rodil odvetnik in podjetnik V Parizu je ubranil disertacijo O ilirskem vprašanju. Zatem je v Trstu postal odvetnik, na Reki je vodil Zadružno banko in se kot gospodarski izvedenec slovenske delegacije udeležil pariških mirovnih pogajanj. S češkimi družabniki je ustanovil več delniških družb, med njimi veleblagovnico Tata, ki je zdaj Nama. Nacisti so ga zaprli in mu zaplenili premoženje. Po vojni se je izselil v Argentino, leta 1969 pa se je preselil v Trst.

"Parnik družbe Cunard, »Lusitania", je bil torpediran in se je včeraj potopil. Pomoč je bila odposlana," tako je svoje bralce s povzetkom Reuterjeve vesti iz Queenstowna obvestila večerna Edinost 8. maja 1915. Umrlo je 1198 potnikov in članov posadke, med njimi 128 ameriških državljanov.

V Podnartu se je na današnji dan leta 1920 rodil smučarski skakalec in organizator Rudi Finžgar. Leta 1944 je v Cerknem organiziral smučarsko delavnico, iz katere so po osvoboditvi v Begunjah razvili tovarno Elan. Rudi Finžgar jo je uspešno vodil do leta 1958. Kot prvi slovenski smučarski skakalec je leta 1947 preskočil sto metrov.

Na današnji dan leta 1932 se je v Gorenjem Bardu kot deseti sin rodil Izidor Predan - Dorič. Že kot hlapec je z veliko vnemo bral slovenske knjige in se mlad pridružil komunistom. 16-leten je vodil Zvezo slovenske mladine v Benečiji. Sodeloval je pri nastajanju Matajurja, glasila društva Ivan Trinko v Čedadu. Njegovo literarno snovanje obsega pesmi in novele, pa tudi drame in komedije v narečju, ki jih je pisal za Beneško gledališče. V oddaji Portret iz leta 1974 je na vprašanje, zakaj piše, takole odgovoril

V skromni šoli v Rheimsu v Franciji so nemški admiral Hans von Friedenburg, feldmaršal Alfred Gustav Jodl in njegov pribočnik generalmajor Wilhelm Oxenius na današnji dan leta 1945 ob 2.41 ponoči podpisali vdajo nemške vojske. S tem so brezpogojno kapitulirale vse nemške vojaške sile v drugi svetovni vojni. Da bi označili enotnost med zmagovalci, so podpis ponovili v Berlinu, kjer je sprejem vdaje za Sovjetsko zvezo podpisal general Žukov.