S strmega pobočja klifa na območju Mesečevega zaliva pod strunjanskim križem se je med novoletnimi prazniki odlomilo okrog dva tisoč kubičnih metrov materiala. S tem pa se ti, sicer naravni procesi, na tem območju še niso umirili, so na osnovi pridobljenih podatkov na terenu ugotovili strokovnjaki. Meritve je vodil profesor geologije z Naravoslovnotehniške fakultete Marko Vrabec:

"Vidimo dve tri luske, velike več deset kubičnih metrov, z odprtimi razpokami, ki se bodo zagotovo zrušile v bližnji prihodnosti. Tako da bi posvarili ljudi, naj se ne približujejo temu podoru."

Pri meritvah so si pomagali s 3D modelom površja, ki so ga izdelali na osnovi posnetkov z brezpilotnim letalnikom iz leta 2018. S primerjavo novih in starih posnetkov bodo lahko natančno izračunali volumen porušenega materiala.

"Predvsem pa zdaj lahko analiziramo, kaj se je zgodilo na plazu, ne da bi nam bilo treba hodit na samo območje podora, ker je zelo nevarno."

Povečano število podorov klifa je sicer tipično za ta letni čas. A je letošnji pod strunjanskim križem po obsegu največji v zadnjih nekaj desetletjih. Najbolj nevarne odseke klifa si lahko vsak ogleda tudi v zgibanki, ki je nastala na osnovi opravljene študije. Dosegljiva je tudi na spletni strani parka. Direktor Robert Smrekar:

"Iz študije izhaja, da so najbolj nevarni odseki, ki so obrnjeni na sever. Zlasti rtič Strunjan in rt Ronek. Tudi v poletnih mesecih obiskovalcem odsvetujemo, da se zadržujejo na teh delih. Če že, naj se zadržujejo na delih, kjer je klif bolj položen, zaraščen, kjer je nevarnost podorov manjša."

In na tem zavarovanem območju ima narava vsekakor prednost pred človekom. To pomeni, da v naravne procese ne posegamo, jih ne preprečujemo in ne oviramo. In prav tako ne sanirano posledic tovrstnih pojavov. Vsakdo pa se pod klifom zadržuje na lastno odgovornost, še opozarjajo v Krajinskem parku.

Lea Širok