Predsednik KS Šmihel Marko Tribušon kaže razpoke na hiši. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli
Predsednik KS Šmihel Marko Tribušon kaže razpoke na hiši. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli

Dve družini sta se morali takrat izseliti, en domačin pa se je vrnil in še vedno živi v poškodovani hiši. Država se sanacijskih del, kljub leta 2006 sprejeti uredbi o lokacijskem načrtu, zaradi pomanjkanja denarja še ni lotila. Se je pa zato angažirala Mestna občina Nova Gorica.

Plaz Šmihel ogroža širše območje, njegovo središče pa je v jedru vasi pri cerkvi svetega Mihaela. Država je v tem času poskrbela le za nadomestno stanovanje za eno družino in odkupila njihovo posest na plazovitem območju. Domačini so razočarani, pove predsednik Krajevne skupnosti Šmihel, Marko Tribušon.

"Razočaranje je velikansko, če vemo, da se v dvajsetih letih ni zgodilo nič. Težko najdem besede. Katastrofa je mogoče še najbolj primerna beseda."

Samuel Terčič še vztraja v svoji stari kmečki hiši, ki je namenjena rušenju, država pa mu je obljubila nadomestno gradnjo. Kot kmet si namreč ne more privoščiti, da bi odšel drugam. Novogoriška civilna zaščita mu je sicer leta 2016 pripeljala mobilno hiško, a prizna, da vanjo še ni vstopil.

"Tu je nerodno, ker moreš imeti klimo pozimi, klimo poleti. V hiši imam tako urejeno, da lahko živim."

Hiša predvidena za rušenje, kjer še živi Samuel Terčič. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli
Hiša predvidena za rušenje, kjer še živi Samuel Terčič. Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli

Novogoriška občina je na najbolj kritičnem, vzhodnem delu vasi pred šestimi leti uredila odvodnjavanje, ki se je po besedah geologa Klemna Sotlarja izkazalo za učinkovit ukrep, saj na objektih ni zaznati novih poškodb. Vodja kabineta župana, Gorazd Božič.

"Za vse ukrepe, ki jih je občina izvedla, tako postavitev mobilne hiške, dodatnega kontejnerja kot drenažnega sistema na vzhodnem delu vasi, je namenila okrog 420.000 evrov."

Božič poudarja, da so ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da bi namesto v uredbi predvidene pilotne stene postavili drenažne vodnjake. Na ministrstvu so pojasnili, da je za njihovo ureditev v trenutno veljavnem proračunu za prihodnje leto načrtovana izdelava projektne dokumentacije, z deli bi nato začeli leta 2022. Doslej je država za plaz Šmihel porabila pol milijona evrov, za vse načrtovane ukrepe pa bi po oceni potrebovala še 3,3 milijona evrov.

Karin Zorn Čebokli