Kulturno turistično društvo Vitovlje pripravlja praznik kostanja že dvajseto leto. Vitovski maron je bil nekoč poznan doma in v tujini. Kmetje so pobrali na tone teh jesenskih plodov in z zasluženim denarjem preživljali družine. Zaradi bolezni in škodljivcev so se drevesa izčrpala, tako da ga danes v Vitovljah pridelajo le nekaj sto kilogramov. Letošnja letina je pozna - kostanj je dozorel šele v tem tednu - vendar dobra.

Od kod je kostanj prišel v Vitovlje, domačini ne vedo natančno. Nekatera drevesa so namreč stara tudi tisoč let. Domačin je povedal: "Kostanjev je bilo včasih zelo veliko. Na tone kostanjev so imeli posamezniki. Najprej so poskrbeli za trg. Kostanj so prodajali v Gorico, Trst in Dunaj. S tem so dobili sredstva, ki so jih porabili za nakup osnovnih predmetov. Kar je ostalo je bilo za prehrano ljudi. Skladiščili so ga v ježicah ali jeričih, kot pravimo po domače. Slabši kostanj pa so porabili za krmo živine."

Poleg kostanjeve šiškarice je drevesa zdesetkal tudi rak. Kljub temu so se v zadnjem desetletju ljudje spet začeli zanimati za pridelovanje kostanja. Ljudje namreč ugotavljajo, da je lahko pomembna dopolnilna dejavnost. V RRA Severne Primorske pripravljajo evropski projekt Lokalnih akcijskih skupin, v katerega bodo združili pridelovalce na Goriškem, Tolminskem, v sosednji občini Srednje v Italiji in Lovranu na Hrvaškem. Direktor Črtomir Špacapan: "Skupaj s PRC iz Tolmina, ki pokriva LAS oziroma Lig, kjer uspeva kostanj, bomo prijavili projekt sodelovanja med LAS-i. Mi računamo, da bomo dobili od 100 do 400 tisoč evrov."

Kako so nekoč živeli s kostanjem v Vitovljah in katere jedi je moč skuhati ter speči, bodo obiskovalcem prikazali domačini na tako imenovani maronijadi in vitovski tržnici.

Prispevek Nataše Uršič: