Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Enajstletna Klara Stopar je simpatična, izredno zgovorna in že kar odločna deklica. Harmoniko se uči od svojega četrtega leta. Prihaja iz Izlak in za to, da lahko obiskuje pouk pri profesorju Manuelu Šavronu na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica, se mora dvakrat tedensko voziti po uro in tri četrt v vsako smer. Njena ljubezen do tega instrumenta je res neverjetna. Že kot mala deklica se je zaljubila vanj, ko ga je poslušala prek spleta. Zato ni bila zadovoljna s katerokoli harmoniko, najlepše ji je zvenela diatonična. Njen prvi učitelj je bil Niko Poles, potem jo je učil Zoran Lupinc, ki bi ga lahko poimenovali kar "pionir pouka diatonične harmonike na Primorskem". Lupinca je pred kratkim na šoli zamenjal njegov nekdanji učenec, prav tako uspešen virtuoz, Manuel Šavron. Pod njegovim mentorstvom se je Klara letos spomladi udeležila državnega tekmovanja Temsig, na katerem je v svoji kategoriji prejela 2. nagrado in srebrno priznanje. Že prej je veliko nastopala in tudi tekmovala ter prejela veliko različnih nagrad in priznanj. Kljub temu pa se je že pri svojih enajstih letih trdno odločila, da si s harmoniko ne bo služila kruha. Želi si postati odvetnica in v šoli vse sile usmerja v to. Glasbe pa zato ne zanemarja, saj ve, da jo bo harmonika spremljala do konca dni.

Tokrat bomo obiskali Ilirsko Bistrico

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki vsak četrtek ob 20.00 uvaja oddajo Glasbeni abonma, predstavljamo najbolj obetavne mlade glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Tokrat boste lahko prisluhnili boste lahko prisluhnili diatonični harmoniki izpod prstov učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica, Klare Stopar in Matije Primca, v skladbah Lupinca, Hermose, Mahniča in Wienerja. Ob slovenskem pa bo zazvenel tudi škotski ljudski ples.

Podobno razmišlja devetošolec Matija Primc iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici, ki se harmoniko uči že sedem let. Vzljubil jo je v otroštvu, ko je poslušal narodno-zabavno glasbo. Z leti šolanja pa je odkril tudi druge zvrsti, ki jih s svojo harmoniko zdaj prav tako rad igra. Zato upa, da bo še kdaj tekmoval, saj si s tem širi repertoar. Čeprav še ne ve, kaj bo počel, ko bo odrastel, si želi, da bi se harmoniko naučil čim bolje igrati, saj ve, da ga bo spremljala vse življenje. In ker rad zaigra tudi kakšno ljudsko ali narodno zabavno vižo, se je začel na glasbeni šoli učiti tudi bariton, ki mu ostaja zvest že četrto leto in zdaj z obema instrumentoma neizmerno uživa.

Profesor Manuel Šavron ima v svojem razredu 18 učencev, saj je zanimanje za diatonično harmoniko zelo veliko. Danes lahko dela po uradnem učnem načrtu, čeprav za ta instrument ni veliko literature. "Veliko je priredb ljudske glasbe, v zadnjih letih je veliko skladb napisal Roland Mahnič , ki pa se giblje bolj v žanru 'world music'. Največ je v to literaturo prispeval Zoran Lupinc, saj so njegove skladbe že pravi 'evergreeni'. Vsak bi jih moral preigrati, ker se z njimi lahko naučiš veliko tehnike in muzikalnosti. Tudi sam sem začel pisati skladbe za diatonično harmoniko, a moje se bolj usmerjajo v jazz. Zato bi želel povabiti skladatelje, da za ta instrument napišejo še kaj 'klasičnega'…Od sodobnih avtorjev se mu posveča Corrado Rojac, ki pa je tudi odkril edinega doslej znanega skladatelja iz obdobja romantike, Giuseppeja Greggiatija. Njegove skladbe so zdaj že tudi v učnih načrtih za diatonično harmoniko in celo v obveznem programu za državna tekmovanja. Seveda pa je treba narediti še veliko za razvoj in promocijo tega instrumenta, trenutni cilji, ki si jih lahko sam zadam, so, da čim več poučujem, igram in seveda še kaj napišem."

Diatonična harmonika se počasi uveljavlja v šolah