Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Alexander Gadjiev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019-2021, zmagovalec prestižnih tekmovanj, kot so Hamamatsu na Japonskem, Monte Carlo in letos še Sydney, je konec oktobra postal tudi prvi slovenski pianist, ki je prepričal 17-člansko žirijo na tekmovanju Frederica Chopina v Varšavi, tekmovanja, ki sodi med najzahtevnejša na svetu in nagrajencem odpira vrata najpomembnejših koncertnih dvoran, tekmovanja, ki je v svetu športnikov primerljivo z olimpijskimi igrami. 26-letni glasbenik, sin novogoriške pianistke in klavirske pedagoginje Ingrid Silič ter ruskega pianista in pedagoga Siavusha Gadjieva, je odraščal v slovenskem in italijanskem kulturnem okolju v Gorici. Na tekmovanjih zastopa tako Slovenijo kot Italijo, kajti, kot večkrat rad izpostavi, predstavlja Goriško kot prostor, kjer se pretakajo različne kulture.

A njegovi izjemni uspehi v tujini ne prebudijo uradnikov slovenskega ministrstva za kulturo, da bi mu vsaj po zmagi v Varšavi izkazali primerno pozornost, posebno ob dejstvu, da je Alexander pred dobrim tednom doživel spoštljiv sprejem pri italijanskem ministru za kulturo v Rimu. Morda bi se naš minister odzval, če bi bil pop zvezdnik ali športnik … Zato pa so toliko bolj navdušeno njegov najnovejši uspeh počastili vsi, ki so minulo soboto obiskali koncert v Portorožu, koncert, ki je presegel vsa pričakovanja in je upravičeno požel dolge stoječe ovacije.

Alexandra smo obiskali dan po portoroškem koncertu v Gorici, v njegovem domačem okolju, kjer se je že intenzivno pripravljal na nove koncerte, se poglabljal v zahtevne partiture koncertov za klavir in orkester Ottorina Respighija in Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina. Kljub natrpanemu urniku si je goriški poet klavirja vzel čas za daljši pogovor, v katerem je razgrnil zanimive zgodbe svojega enomesečnega bivanja v Varšavi, tudi tiste izza odra, spregovoril je o iskrenem prijateljevanju z drugimi udeleženci tekmovanja in nas seznanil s številnimi koncerti v prestižnih koncertnih dvoranah po svetu, ki jih bo imel v bližnji prihodnosti.

Na vprašanje, kako vse to zmore, še posebno v času, ki nam vsem zaradi zdravstvene situacije ni najbolj naklonjen, je povedal: "Imam nenapisano pravilo, po katerem se poskušam ravnati, ko potujem na Japonskem, v Nemčiji, Italiji, Angliji … Ne poskušam si vnaprej določati vloge, nimam pričakovanj, preprosto se sproti prilagajam različnim situacijam, saj vsaka potrebuje drugo osebnost, druge vrline in drugačno razmišljanje. Če živiš v Nemčiji, nisi v Italiji. Če si v Sloveniji, nisi na Japonskem. V vsaki situaciji moraš poiskati nek skupni jezik. Če si preveč osredotočen, fiksiran v svojem kredu, potem se slej ali prej vse skupaj ustavi."

Gadjiev je po šolanju v Gorici nadaljeval študij na Mozarteumu v Salzburgu, zadnja leta nadaljuje študij in živi v Berlinu. Aktivno govori štiri jezike. V katerem pa razmišlja, se najraje izraža? "Najraje in najbolj bogato se izražam v italijanščini, ki sem se jo učil v šolah v Gorici. Tudi berem predvsem v italijanščini, predvsem knjige o filozofiji, ki me zelo zanimajo. Trenutno na primer prebiram knjigo z naslovom L'amore che cura, ki jo je napisal psihoterapevt Giovanni Stangelini. Seveda pa v glavnem govorim in prebiram v angleščini, ker je to za glasbenika mednarodni jezik, s katerim lahko komuniciraš po vsem svetu. V katerem jeziku razmišljam? To je odvisno od situacije. Če sem doma, med Slovenci, začnem kmalu razmišljati v slovenščini. Če sem v Berlinu, kljub temu, da nemščine še ne obvladam popolnoma, začnem razmišljati v nemščini. Pogosto razmišljam tudi v ruščini. Različne zapiske pišem predvsem v italijanščini in angleščini."

Goriški pianist v zadnjih letih veliko pozornosti namenja tudi improvizaciji in kompoziciji. V prihodnosti želi ustanoviti posebno glasbeno akademijo in oblikovati festival, ki bi povezal Novo Gorico in Gorico.