Foto: Dallas Records
Foto: Dallas Records

"V pol ure se lahko zgodi mnogo," Gibonni komentira naslov svojega mini albuma. Na njem je pet pesmi, ki navdušujejo tako publiko kot kritike. Za avgust napoveduje izid istoimenskega vinila na 45 vrtljajih, ker želi poskrbeti za najboljši možen zvok.

Glasba je najbolj podobna ljubezni. Če imam rad ljudi, s katerimi igram, in oni mene, to drugače zveni. To občinstvo začuti.

Gibonni

Na izid novega albuma smo čakali tako dolgo, ker, tako Gibo, njegov čas teče drugače. In to razloži na primeru: "Ko, recimo, nastopam v petek, se na pot odpravim v četrtek in domov vrnem v ponedeljek zvečer. Vedno znova mi zmanjka časa – tudi zaradi vožnje, med katero pač ne morem snemati."

Pravi, da so njegove pesmi take kot so, ker se ne more jeziti na limone, olive in ribe. Pa vendar, za vsemi nami je težko obdobje. Kako je izkoristil ta čas? Epidemijo je, pravi, preživel v studiu. Z ekipo so večinoma snemali na daljavo, posnetke so si pošiljali prek elektronske pošte: bas kitaro so posneli v Walesu, vokale so snemali na daljavo v Ruandi, Etiopiji in Zambiji. Za snemanje bobnov je Gibonni prišel v Novo mesto, etiopski godalni inštrument 'masinqo' pa je Haddis Alemayehu Haddinqo posnel v Zagrebu. "Če kaj," pravi Gibonni, "smo v tem obdobju imeli čas. Čas, da smo bili dolgo v studiu."

Naslovnica Gibonnijevega aktualnega mini albuma. Foto: Dallas Records
Naslovnica Gibonnijevega aktualnega mini albuma. Foto: Dallas Records

Dotaknili smo se tudi aktualne pesmi 'Kiša (Z'naab)'. Znano je, da Gibonni od nekdaj rad eksperimentira, tudi z jeziki. Pa vendar, zakaj ravno Afrika, kako je prišlo do sodelovanj, povezovanj? "Ker me zanimajo druge kulture. Imam kar nekaj afriških prijateljev glasbenikov, ki živijo v Evropi in doprinesejo drugačen način govora, tudi petja. Takega zvoka ne morejo ustvariti belopolti ljudje. Zame je to zvok čiste sreče, ki name deluje terapevtsko. Za nov album sem potreboval srečne ljudi!"

Ko ustvarja, Gibonni ne ve, katera njegova pesem bo v prihodnje hit. Če katera postane uspešnica, mu sicer to veliko pomeni. Skladba 'Kiša' je zanj v resnici, kot pravi, 'antihit', ker traja več kot šest minut. Prepričan je, da se publike ne sme podcenjevati. "Ko ljudje neko glasbo ljubijo, jo veliko bolje razumejo kot ljudje v pisarnah z načrti in s statistiko, muzika je stvar duše," pravi.

Med intervjujem za Radio Koper. Foto: Dallas Records
Med intervjujem za Radio Koper. Foto: Dallas Records

Na Primorskem pogosto nastopa, leta 2012 je v Kopru, kamor se vrača septembra, nastopil tudi z Oliverjem Dragojevićem. Se pogosto spominja njunih skupnih trenutkov, ga pogreša? "Zelo mislim nanj, obvezno vsakič, ko zapojem 'Cesarico'. Toliko glasbe je bilo v njemu, da ni drugega, ki bi bil 'številka 1'. Za njim je ostala praznina, ki je nihče ne more nadomestiti. Ko pomislim nanj, začutim toplino, bil je moj prijatelj, kar je privilegij. Lahko mi je edino žal, da ni vse skupaj trajalo dlje, še najmanj 20 let."

Kje pa hrani svojih 30 porinov, ki jih je prejel do zdaj, nas je zanimalo. Povedal je, da jih jemlje kot kompliment, ampak da jih kljub temu ne želi imeti blizu sebe, ker ne želi živeti v preteklosti. Želi se počutiti kot debitant. "Najlepši občutek ni priznanje, ampak entuziazem. Ko za nekaj goriš, ko ti je do nečesa, to prinese najboljše rezultate," je prepričan Gibonni.

Pri mini albumu so sodelovali sami odlični kitaristi, eden, Yogi Lonich, je igral s Chrisom Cornellom, z Linkin Park. Če ga kdo kdaj vpraša, kako naj igra, ko igra z njim, mu reče: tako, kot da bi to bil tvoj solo album. "Pogum," pravi Gibo, "prinese marsikaj dobrega." In obenem priznava, da nekatere pesmi ne bi zvenele tako kot zvenijo, če ne bi bilo Vlatka Stefanovskega, s katerim sodeluje že dve desetletji.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

Gibonni se je po petletnem premoru vrnil z mini albumom, ki mu bo sledila vinilna izdaja