Petošolka Astrid Glavina je prijetna, zgovorna in zelo neposredna mladenka mnogih talentov ter še več zanimanj. A tisto, ki ga nosi že od zibeli, je zanimanje za klavir. Uči se ga v razredu svoje mame, Aleksandre Češnjevar Glavina v piranski podružnici Glasbene šole Koper, čeprav je bila njena prva učiteljica teta, Valentina Češnjevar. Klavirski zvok jo obkroža že od prvih dni njenega življenja, saj je poleg mame glasbeni pedagog tudi oče, Bojan Glavina, ki je mali Astrid očitno v gene položil tudi raziskovalni in ustvarjalni duh skladatelja. Že od malih nog se Astrid najraje igračka ob klavirju in na njem odkriva nove zvoke. Tako je tudi prišla do svojega prvega skladateljskega opusa. Zdaj jih ima že petnajst. Svojo domišljijo sprošča tudi pri pisanju spisov, izpod njenega peresa pa že nastajajo tudi pravljice. Poleg tega hodi še v gledališki krožek, kjer se ustvarjalni žilici pridružuje tudi dramaturška. "Skoraj nikdar ne gremo spat brez kakšne njene večerne 'mini-predstave' ali vsaj posebne glasbene točke," pripoveduje njena mama. V šoli je njen najljubši predmet športna vzgoja in tudi ko ni v šoli, se z veseljem poda na igrišče, kjer s prijatelji igra nogomet in se (že peto leto) ukvarja z atletiko. Najraje pa bere. Med najljubšimi zbirkami sta seveda Harry Potter in Percy Jackson, nekatere knjige je tudi že večkrat prebrala.

A v središču njenega zanimanja ostaja klavir. Že od svojega šestega leta se udeležuje različnih, tudi mednarodnih, klavirskih tekmovanj, s katerih je vselej prinesla zlate plakete. Z devetih tekmovanj se le trikrat ni vrnila domov kot zmagovalka. Zelo jo veselijo tudi nastopi, zato skupaj z bratom Brinom vsako leto v Sečovljah priredi samostojni koncert za svoje prijatelje in sorodnike. Na odru je vedno zanesljiva in zanimiva za poslušalce, saj se zna vživeti v skladbo. Na vprašanje, kako to doseže, nam pove: "Na začetku sem še malo nervozna, ko pa začutim klavir, se popolnoma vživim v glasbo in tudi trema izgine." Pred novim letom je v dveh dneh izvedla kar tri nastope - in to v treh različnih državah: v Avstriji (v Gradcu), Italiji (v Trstu) in Sloveniji (v Portorožu). Ob klavirju se zdaj že drugo leto uči tudi violino, na izolski podružnici Glasbene šole Koper je njena mentorica Sonja Horvat.

Obiskala pa je že tudi nekaj seminarjev slavnih klavirskih pedagogov, kot so Zuzana Niederdorfer, Dragomir Bratić, Denys Masliuk in Marian Myka. V letošnjem šolskem letu je začela dvakrat mesečno obiskovati tudi razred Sijavuša Gadžijeva na Glasbeni matici v Trstu. "Profesor Gadžijev mi je zelo všeč, ker mi dovoli tudi zelo hitro in bolj strastno igrati," pravi Astrid, ki je sicer tudi s svojo domačo profesorico najbolj zadovoljna, kadar ji dovoli igrati težje in bolj 'razburkane' skladbe. Sploh so ji te najbolj všeč, saj so največkrat napisane v molu. In ona igra najraje v molu. Čeprav je po naravi vesela deklica, so ji skladbe, pisane v duru, preveč vesele.

O svoji prihodnosti še ne razmišlja preveč dokončno, čeprav ve, da se bo vselej ukvarjala z glasbo. Želela si je postati pianistka, vendar se boji, da ji bo ta pot pretežka, zato bi se zadovoljila tudi s poučevanjem klavirja, vsekakor pa bi ji bilo življenje brez klavirja res težko.