Moya Foto: Katjuša Karlovini
Moya Foto: Katjuša Karlovini

Stavite na preverjeno ekipo. Kdo so tisti, na katere se najbolj glasbeno zanesete?

Skupina mora biti kot družina, mora dihati skupaj, da se začuti med seboj. Prisegam na mojo ekipo in je ne bi zamenjala za nič na svetu. Na čelu je Jan Baruca, ki skrbi za vse, potem so še Kuljo, Martin, Teo, Sara in vsi, ki so zraven v studiu Tramon.

Ste morda pomislili, da bi z Janom zapela kdaj v duetu?

Nekaj je že v teku, verjamem, da bo kmalu nastalo kaj, kar bova lahko ponudila v poslušanje. Moram se usesti in razmisliti, besedilo moram še spraviti skupaj. Nekaj je že v pečici (smeh).

Mamino pesem ste posvetili hčerki, komu pa je namenjena Nemirna tišina?

V mislih nisem imela nikogar. Gre bolj za občutek, ko ležeš v posteljo in besede same privrejo na dan. Namenjena je vsakomur, ki jo posluša, ker se najverjetneje tudi sam najde v besedilu.

Že dolgo prepevate. Kdo vas spodbuja, da greste naprej?

Najprej moraš dobiti moč pri samem sebi, zelo pomembno pa je tudi, da imaš ob sebi ljudi, ki ti pomagajo in te spodbujajo.

Vaš prvi album nosi naslov Zvezdni utrinki. Ko se navdih zasveti kot zvezde, mu očitno prisluhnete.

Če pesmi ne uloviš, ko pride do tebe, gre naprej. Moraš res posegati po zvezdah in jih uloviti, ko je pravi trenutek.

Ste kdaj sanjali kakšno pesem in se sredi noči zbudili ter zapisali besedilo, da ga ne pozabite?

Ravno sredi noči ne, ker rada spim, ampak pred spanjem oziroma zgodaj zjutraj - ja. Besedila nimajo urnika, pridejo sama od sebe.

Poletje bo delovno, bo tudi kaj počitka?

Vsega po malo. Delovno bo, tudi počitek pride na vrsto.

Kaj bi vi povedali nemirni tišini na pot?

Vsak ima v sebi nemirno tišino, pride v trenutek, ko nekaj čuti v sebi in mora to dati ven. Naj bo ta nemirna tišina pozitivna in naj ideje vrejo iz nas!

Moya tokrat prepeva o nemirni tišini