Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime so si nadeli po hribu na samem obrobju Zagorja. Posebnost skupine Orlek je knap & roll, izvirna mešanica rock’n’rolla z besedili, ki so socialno-humorno obarvana, s številnimi izrazi, značilnimi za trpko rudarsko življenje in delo.

Pestra in zajetna zasedba, katere odliki sta neposrednost in spontanost, bo v prihodnjem letu praznovala 30-letnico delovanja. Orleki so se odločili, da legendarno skladbo NA KUM, katere prvo verzijo so posneli že davnega leta 1998, posnamejo znova, v nekoliko spremenjenem aranžmaju. Pravzaprav tako, kot jo igrajo zdaj. Prepoznavna skladba je tako še prijetnejša, njen zven pa je še bolj kompakten.

Z Vladom Poredošem, ki je zapovrh tudi letošnji Ježkov nagrajenec, se je pogovarjal Armando Šturman.

Glasba: Bojan Bergant, Vlado Poredoš
Besedilo: Vlado Poredoš
Arr. in izvedba: Orlek
Producent: Drago Popovič
Posneto v studiu RSL septembra 2022.

NA KUM - ORLEK
Zjutraj zgodaj sem vstal,
Stvari v rukzak zmetal
In jo mahnil direktno na Kum.
Mim' Cementarne je šlo,
Megla me bode v oko,
Prečkam Savo, zaženem se v hrib.
V prve rajde sopiham,
Si rokave zaviham,
Le počasi jo rijem navzgor.
Nikjer ni konca teh rajd,
Za vsako nov je ovin'k,
Na koncu gozda zagledam Dobovc.
Skoz' vas prešerno grem,
Se naokrog ozrem,
Ponoči nekdo je škarfo razbil.
Se je preveč veselil,
Malo s poti zavil,
Sicer pa glavno ostal je živ.
Vonj sena me omamlja in
Vsak pes me oblaja,
Jaz jo pa maham veselo naprej.
Čez pot so srne skočile,
Se v hosti zgubile,
Na Lontovžu sem drugič počil.
Le mal' poti je ostalo,
Telo je vodo oddalo,
Mogočne smreke štrlijo v nebo.
Še zadnji pukl prehodim,
Gob nikdar ne pohodim,
Tako, prispel sem končno na Kum.
Takrat pogled se razlije,
Oster veter zavije,
Nad mano odpre se modro nebo.
Sam na vrhu stojim in
V dolino strmim,
Z rešpetlinom iščem svoj dom