Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Mitja je ultratekač. Pred leti je denimo v 32 urah pretekel iz Izole na Triglav. Mitja je novinar Slovenske tiskovne agencije. Pogosto teče z enega dogodka na drugega, tretjega, četrtega. Od Pirana do Ankarana. Medtem ko večina primorskih novinarjev v enem dnevu 'odteče' en teren, jih on bistveno več. Med čakanjem na začetek obravnave na sodišču, na novinarsko konferenco ali izjavo nam pripoveduje o svojih podvigih: ultra dolgih in ultra kratkih. O prvih ne jamra, o drugih pogosto govori s skrbjo, ali bo uspel vse napisati in oddati pravočasno. Ko zaključimo, vsak odide v svojo pisarno, v svojo redakcijo. Radijci praviloma hitreje, poročila imamo vsako uro, časopisarji s počasnejšim korakom. Za splet so že odtipkali, za tisk še bodo. Mitja se usede v avto, ne da bi se odpeljal. Na kolenih piše članek. Flesh, kratka, dolga. Ko pridemo ostali do pisarn, je na STA že novica z ozadjem. Preverim, ali sem si prav zapisala imena, izostrim fokus in se lotim svojega članka. Mitja že teče na drug teren. Po izjave za nove vesti, nove tonske izjave, po novo fotografijo.

'Pokrivanje' primorske realnosti si delimo že nekaj let, zato imamo o njej (o osebah, dogodkih, dogajanju, temah) svoje mnenje, ki si ga med nami povemo. A njegovi zapisi so izčiščeni, skoraj asketski, brez podtona, brez ničesar med vrsticami. Če si nacionalni mediji s svojo novinarsko ekipo na terenu še lahko zagotovijo vsebine za informativne oddaje, komercialni radiji tega ne zmorejo in ali si ne želijo privoščiti. Zato so naročniki Slovenske tiskovne agencije.

Brez Mitjinih terenov bi marsikateri radio 'obmolknil'. Ne dobesedno, namesto novic bi zavrteli eno krajšo pesem. Kaj bi s tem izgubila javnost? Kdor verjame, da lahko vse, kar objavi Slovenska tiskovna agencija, najdeš z 'guglanjem', mu ta zapis ni namenjen. Med vrsticami: ne bo ga razumel. To je zapis za Mitjo, Rosano, Mojco ... Več STA-jevcev niti ne poznam. A vem, da si brez njih ne predstavljam svojega dela. Ko sem Mitjo pred dnevi vprašala, kako je, je rekel: "Delamo!" Dobro, da Mitja ve, kaj je tek na dolge proge. Včasih si zaželim, da bi bila štafeta, da bi lahko kako pomagala.

Tjaša Škamperle