O pomenu predlaganih rešitev v skupnem komentarju razmišljajo odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek, Vala 202 Nejc Jemec, programa Ars Ingrid Kovač Brus, Radia Koper Andrej Šavko in Radia Si Darko Pukl. Foto: BoBo
O pomenu predlaganih rešitev v skupnem komentarju razmišljajo odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek, Vala 202 Nejc Jemec, programa Ars Ingrid Kovač Brus, Radia Koper Andrej Šavko in Radia Si Darko Pukl. Foto: BoBo

Obstoječi zakon o RTV Slovenija je v veljavi od leta 2005. Šele pozneje je Facebook postal dostopen vsem, YouTube je začel pridobivati gledalce, pojavil se je Twitter. Medijska krajina se je pospešeno globalizirala, digitalizirala, občinstva so dobila svoj glas. Pri nas smo spremljali vzpon zasebnih radijskih postaj, vznik brezplačnikov in spletnih portalov, tudi televizij, na preizkušnji so bili standardi in ekonomski model. V sedemnajstih letih se je svet okoli nas dramatično spremenil, zakon o RTV Slovenija pa je ostal nespremenjen.

Zastareli zakonski okvir vse bolj otežuje kakovostno, sodobno, konkurenčno produkcijo. Osamljenim poskusom sprememb zakonodaje navkljub pa se je največkrat zdelo, da vrhunska RTV Slovenija nikomur ni zares v interesu. Ne skupinam s parcialnimi interesi, ne zakonodajalcu, niti koalicijskim ali opozicijskim strankam.

Zagotovitev stabilnega, profesionalnega in razvojno usmerjenega okolja je nuja, če slovenska družba želi, da javni medij obstane. Medij, v katerem bomo kos izzivom časa in sposobni izpolnjevati visoka pričakovanja javnosti. Predpogoj je prekinitev izrabljanja RTV Slovenija za potrebe dnevnega politikantstva, ustavitev padanja standardov, premik k resnično pomembnim in usodnim izzivom. Predlagani zakon o RTV ne naslavlja niti ne rešuje vseh izzivov, prinaša pa pomembne nastavke za manj politikantstva in več profesionalizma. Javnost ima priložnost, da to podpre na referendumu.