Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Ljudje so že v najstarejših civilizacijah s čaranjem skušali vplivati na svet okoli sebe in to funkcijo so opravljale osebe, ki naj bi znale priti v stik z onostranstvom. Čarovnice in čarovniki so imeli pomembno vlogo tudi v slovenski Istri, kjer jih imenujejo štrige in štrigoni. Istrski Slovenci so verjeli, da jim lahko z zlim pogledom škodujejo, povzročijo bolezen oziroma jih uročijo.

Tako je še danes slišati, da je štriga zagledala, vzela ali videla nekoga, zlasti otroka ali živino, ali da je štiga uročila nekoga, ki se je v vinjenem stanju potolkel ali opraskal. Štrige so namreč vplivale na človeka tako, da je izgubil pot, blodil in se zapletel v grmovje ali pa padel v obcestni jarek. Pred zli nameni štrige ali štrigona so se Istrijani obvarovali s posebno kretnjo, in sicer s stisnjeno pestjo ter iztegnjenima kazalcem in mezincem. Sledi tega lahko najdemo v istrskem frazemu ujemi rogove, s katerim izražajo jezo, obup ali sovraštvo nad nekom. A ljudje so se tudi zatekali k vaškim štrigam in štrigonom, ko so se soočali z raznimi težavami, ki naj bi bile posledica zlih urokov. Z delanjem urokov so štrige tako na različne načine tudi pomagale zdraviti bolezni oziroma so ljudi odrešile urokov.

S pomočjo obrambne magije oziroma s čaranjem, ki prinaša srečo, so ljudje želeli odvrniti vse vrste nesreč. Pri tem so uporabljali razne pripomočke kot so npr. voda, sol, kruh ali česen. Pravijo namreč, da če imaš česen v žepu, štrige nimajo moči, kar odseva verjetje, da česen varuje pred zlom. Istrska vraževernost je razvidna tudi v pogrebnih navadah, saj se mrtvim da v žep denar za plačilo brodniku. Bitja, ki so posedovala nadnaravne moči, naj bi se rodila v srajčici. Štrige in štrigoni so se rodili v črni srajci, a tisti, ki so se rodili v beli srajci, so postali kersniki, ki svoje bližnje zdravijo in ščitijo pred štrigonom. V slovenski Istri se tako s frazemom biti rojen v srajčici ali bombažu označuje oseba, ki jo v življenju spremlja sreča. Štrige naj bi bile pomočnice hudiča oziroma vraga, ki ima prav tako pomembno vlogo v slovenski mitologiji. In Istrijani naj bi bili tako trmasti, da pri njih ne popusti ne bog ne vrag. Z omenjenimi frazemi se v svoji monografiji Jezikovna podoba slovenske Istre ukvarja avtorica Karin Marc.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Aleksandra Melanšek, študentka podiplomskega študijskega programa Jezikovno posredovanje in prevajanje. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.