Polenta, kuhanje polente Foto: Primož Dolničar
Polenta, kuhanje polente Foto: Primož Dolničar
Kaj so frazemi?

To so večbesedni izrazi, sestavljeni iz točno določenih besed, ki kot celota pomenijo nekaj drugega kot posamezne besede vsaka zase in pogosto predstavljajo težave tistim, ki se nekega jezika šele učijo.

V slovenski Istri poznamo veliko frazemov, ki so povezani s tradicionalno istrsko hrano.
Pri prebiranju knjige Jezikovna podoba slovenske Istre avtorice Karin Marc naletimo na razlage za omenjene frazeme. Večkrat ste mogoče že slišali, da je nekdo suh kot bakala (polenovka). S tem frazemom poimenujemo nekoga, ki je zelo suh, vitek. Iz ribe polenovke pripravljajo bakala, namaz, ki je tradicionalna istrska praznična jed, ki jo še danes pogosto pripravljajo za večje družinske praznike. Bakala je največkrat postrežena kot namaz na kruhu ali s polento.

Sodelovanje Radia Koper z UP FHŠ

Tokratno besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Monika Brisko, študentka podiplomskega študijskega programa Jezikovno posredovanje in prevajanje. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.

Ko že govorimo o polenti – polenta je v Istri pogosto na mizi, zato je tudi nastalo veliko frazemom, ki so povezani s to zlatorumeno jedjo. Malim otrokom največkrat babice in dedki žugajo, da bodo morali še čuda (veliko) polente pojesti, da odrastejo, postanejo izkušeni in pripravljeni za življenje.

Polenta je nekoč predstavljala glavni obrok večine kmečkih gospodinjstev. V časih, ko ljudje niso imeli veliko denarja, hrane in drugih materialnih dobrin, so bili veseli, če je bila na mizi vsaj polenta. Ohranil se je frazem biti sit vsaj polente. S polento vsaj niso stradali, čeprav niso bili ravno bogati, so imeli vsaj za hrano.

Polenta se tradicionalno kuha počasi, v kotličku na zmernem ognju, več časa. Od tod tudi naslednji frazem, biti kot ena polenta, s katerim lahko poimenujemo vse, ki so počasni.
Podoben polenti je tudi močnik. Močnik je stara jed, ki so jo pripravljale že naše babice, narejen je iz moke, kuhan na mleku. O močniku poznamo frazem biti žvelt (hiter) ko muha v močniku, ki se v slovenski Istri uporablja ironično, pomeni pa, da je nekdo zelo počasen.

Pripravljene jedi pa se servirajo na krožniku, torej so nam na razpolago, da jih začnemo jesti. Na tej predstavi temelji tudi slovenski istrski frazem dati koga na pjat, imeti koga na pjatu (krožniku). Osebo, ki jo imamo na pjatu, bomo z drugimi obrekovali.

Na tradicionalno hrano se nanaša tudi frazem biti sladko ko rižoljo (liker/bombon), kar pomeni da je nekaj zelo sladko.

Tokrat je beseda tekla o istrskih frazemih