Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Poglejmo primer napačne rabe vejice v povedi: "Če nekomu rečeš da je priden bo verjetno mislil, da se norčuješ iz njega."

Raba vejice nam velikokrat predstavlja zagato v večstavčnih povedih, kot je npr. ta: "Če nekomu rečeš, da je priden, bo verjetno mislil, da se norčuješ iz njega." Koliko vejic je treba postaviti? Pretežko vprašanje? Kaj menite, zakaj smo izbrali tak primer? Zato, da končno razčistimo, da se vejica ne postavi samo pred veznik da, kar znamo vsi, pač pa tudi za stavkom, ki se je začel z veznikom da. Preveč zapleteno? Sploh ne.

Ta poved vsebuje tri vejice, velikokrat pa se zgodi, da zapišemo le dve, in sicer dvakrat pred veznikom da, kar nam narekuje naše osnovnošolsko pravilo: "Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače." Ko pridemo do dela povedi "bo verjetno mislil", pozabimo, da moramo tudi postaviti vejico, saj tako zaključimo vrinjeni odvisni stavek, ki se začenja z veznikom da. Že v šoli pa smo se tudi naučili, da povedke v stavkih med seboj ločimo z vejicami, zato v tem primeru vejica ne sme manjkati.

Pa poglejmo zdaj, kje točno v naši povedi stojijo vejice: "Če nekomu rečeš [vejica], da je priden [tukaj pa spet vejica, na katero pogosto pozabimo], bo verjetno mislil [vejica], da se norčuješ iz njega."

Predvsem na drugo vejico, ki zaključi vrinjeni stavek, ne smemo pozabiti.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Vladke Tucovič Sturman z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Rihar, študentka tretjega letnika Slovenistike. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.

Kotiček za jeziček je na sporedu vsak četrtek ob 7.30