Foto: Reuters
Foto: Reuters

Za večino živali v slovenščini obstaja poimenovanje za oba spola. Načeloma je razlika le v obrazilu (npr. maček in mačka, slon in slonica), pri nekaterih primerih pa gre za drugačno besedo (npr. jelen in košuta, krava in bik). Pri nekaterih živalih pa za določen spol obstajajo dvojnice. Tako imamo racaka in racmana, mišaka in mišjaka.

V Jezikovni svetovalnici doc. dr. Helena Dobrovoljc razloži, da imajo v Sloveniji živalske vrste poleg latinskih tudi slovenska uradna poimenovanja, ki jih določajo zoologi. Kot primer omeni veverico. Samica je torej veverica. Kako pa se imenuje samec? Načeloma naj bi izraze za biološki spol živali (npr. slon in slonica) uporabljali le v strokovnih kontekstih (npr. sloni so prijazne živali, nevarne so le slonice z mladiči). Poimenovanje za nasprotni biološki spol živali največkrat ustvarimo v besedilih, kjer je žival poosebljena, kar pomeni, da dobi človeške lastnosti – npr. v pravljici samec miši postane mišak. Za samca veverice pa se je ravno zaradi otroške literature Svetlane Makarovič začel uporabljati izraz veveriček.

Kako pa se imenuje samec pande? Panda je poseben samostalnik, sodeč po rezultatih iskanja na Franu je lahko ženskega ali moškega spola. Ne poznamo torej moške oblike, lahko pa rečemo »… da se je na Kitajskem s pomočjo umetne oploditve skotil prvi panda

Kadar nismo prepričani, kako se imenuje samec oz. samica neke živalske vrste, se problemu izognemo tako, da preprosto rečemo: »To je samec veverice.« Ali pa: »Samica slona je nevarna, ko ima mladiče.«



Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Teja Breznik, študentka tretjega letnika slovenistike. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.