Foto: BoBo
Foto: BoBo

Najprej razčistimo, kaj pomeni glagol "rabiti". Slovar slovenskega knjižnega jezika glagol "rabiti" opredeli takole: "Delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah ..."

Dandanes pa večkrat zasledimo, da prihaja do napačne rabe tega glagola. Vsak od nas je že kdaj slišal stavek, podoben temu: "Ah daj, ne rabiš se zahvaljevati." Pa je stavek tvorjen pravilno? Ne. Zvezo glagola "rabiti", ki mu sledi glagol v nedoločniku, Slovenski pravopis (2001) označuje kot prvino neknjižnega pogovornega jezika. Nadomešča jo z zvezo morati + nedoločnik, torej namesto "Rabim iti na svež zrak" bi rekli "Moram iti na svež zrak". Kadar pa pride do zanikanega glagola, uporabimo zvezo "Ni mi treba ali ni ti treba" in ne zveze "Ne rabim oziroma ne rabiš". Tako rabo glagola je v slovenščino zaneslo iz nemškega jezika, gre namreč za germanizem, ki se ga iz knjižnega jezika že dolgo preganja in zamenjuje z glagolom morati oz. ni treba ob zanikanju. Raba glagola rabiti je namreč ustrezna le v primerih, ko nekaj že imamo in to uporabljamo.

Za boljše razumevanje pa poslušajmo še nekaj primerov pravilne rabe teh dveh glagolov:

Napačno je torej:
• Ne rabiš se mi zahvaljevati.
• Spomnila sem se, da rabim dokončati domačo nalogo.
• Ah, ne rabiš se opravičevati.
• Rabim obiskat prijatelja, saj je končno prišel domov!

Pravilno je namreč:
• Ni se treba zahvaljevati.
• Spomnila sem se, da moram dokončati spis za slovenščino.
• Ah, ni se treba opravičevati.
• Moram obiskat prijatelja, saj je končno prišel domov!

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Rihar, študentka tretjega letnika Slovenistike. Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.

Na spodnji povezavi lahko prisluhnete tokratni rubriki: