Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Že leto dni naša življenja kroji koronavirus. Prinesel je tudi veliko besed, ki jih prej nismo uporabljali ali pa so na novo nastale. V današnji rubriki Kotiček za jeziček bomo razpravljali o uporabi teh besed, izgovoru in zapisu.

Poglejmo najprej ime bolezni. Koronavirusna bolezen 2019 je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-02 [sárs-kôu̯-dvá]. Bolezni pravimo s kratico tudi COVID-19, iz angleščine coronavirusdisease 2019. Uporabljamo tudi izrazekoronavirus, na kratko korona ternovi koronavirus (Wikipedija navaja, da se izraz »novi« nanaša na novoodkrit virus).

Spoznajmo zapis bolezni, naprej koronavirus, zapisano skupaj. Helena Dobrovoljc in Peter Weiss iz Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU razlagata, da besedo pišemo podomačeno, s k, saj zapis sledi izgovarjavi. Tak zapis je prisoten v SSKJ in Mikrobiološkem slovarju.

Omenili smo tudi kratico; med covid in 19 je stični vezaj, saj smo kratico prevzeli iz angleščine skupaj z zapisom. Kratico pišemo z malimi ali z velikimi črkami. Ko kratico pišemo z malimi črkami, je covid-19 pisana z malo začetnico, ker imena bolezni v slovenščini pišemo z malo. Zapis c-ja z veliko začetnico je napačen.

Skladno s pravopisnimi pravili občnoimenske besede pišemo tako, kot jih izgovarjamo, vendar imamo izjeme. To so tiste besede, ki so se že uveljavile, na primer zaradi pogostosti uporabe. Takšne pišemo v citatni obliki, torej covid-19 (zapis s c) in ne kovid (zapis s k), čeprav besedo tako izgovorimo.

Še vedno se pogosto pojavlja zadrega pri sklanjanju besede covid-19, saj je posebna zaradi številke in vezaja. Sodobna praksa zaradi večje jasnosti narekuje sklanjanje tudi besede pred vezajem. Tako imamo:

Govorimo o covidu-19 in ne Govorimo o covid-19.

V Slovenijo prihaja 20.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 in ne V Slovenijo prihaja 20.000 odmerkov cepiva proti covid-19.

S covidom-19 se je okužilo še 300 ljudi in ne S covid-19 se je okužilo še 300 ljudi.

Največjo pozornosti pri covidu-19 posvetimo pljučemin ne največjo pozornosti pri covid-19 posvetimo pljučem.

Za konec pa si poglejmo še zanimivosti – novotvorjenke, sestavljene iz jedrne besede in besede korona:

Gremo na pijačo, ko konča koronakriza.

Na Facebooku je veliko koronahumorja.

Deveti koronapaket bo prinesel pomoč študentom.

In se sprašujemo, kdaj bo konec koronanorije.

Te besede so že zapisane v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. Tam vidimo, da sta zaenkrat priporočena zapisa tako skupaj kot narazen.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete zahumanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Velišček, študentka drugostopenjskega pedagoškega programa Slovenistika.

Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.

Kotiček za jeziček je na sporedu vsak četrtek ob 7.30