Foto: BoBo
Foto: BoBo

V osnovi gre v obeh primerih sicer za osebo, ki premišljuje in razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih, vendar je modrec, kdor prodorno misli in ustrezno ravna, mislec pa nekdo, ki je sposoben misliti, premišljati oziroma je preprosto filozof.

Slovenščina je polna besed, za katere še nimamo uveljavljene ustreznice ženskega spola. Nekatere so že uveljavile tudi žensko obliko, npr. besedi adut in abraham, za kateri že lahko zasledimo besedi adutka in abrahamka oziroma abrahamovka, vendar za besedo mislec oziroma modrec še nismo našli ženske ustreznice, ki bi ponazarjala razmišljajočo osebo ženskega spola. Kandidatka za besedo bi sicer lahko bila mislica, vendar se ta nanaša na pomensko bistroumno misel (npr. »Povedal je pravo mislico«).

V slovenščini je veliko besed, ki so moškega spola, vendar se nanašajo tudi na ženske (npr. »Bila je kot angel« ali pa »Moja žena je pravi hudič«) in pa tudi obratno (npr. »Bil je moja prva stranka« ali pa »Moj oče je bil od vedno dober vodja«), zato lahko tudi pri besedi mislec naredimo enako. Primer: »Bila sem glavni mislec tistega časa v templju.«
Enako velja za besedo modrec. Besede, ki bi jih sicer lahko uporabili, so pomensko že nekoliko zasedene (npr. modrulja), zaradi neuporabe pa tudi manj znane. Ker je težko izgovoriti sklop zvočnika in nezvočnika, se najverjetneje ne bosta uveljavili možnosti módrica (vendar gre tu že za fonetsko prekrivanje) ali modrinja, enako se najverjetneje ne bo uveljavila beseda modrka. Najpogosteje se tako še vedno uporablja moška oblika tudi za ženske.

Torej, tako beseda modrec kot tudi mislec še nima dokončno uveljavljene ženske oblike, kljub temu, da obstaja kar nekaj različnih oblik, ki jih bi lahko uporabili. Dokler pa se dokončno ne uveljavijo, bodo moške oblike besede v uporabi tudi za ženske.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Anika Černigoj, študentka 3. letnika slovenistike.