Heker je na zaslišanju dejal, da je podatke objavil, ker so ga nekatere javne izjave politikov razjezile. Foto: Reuters
Heker je na zaslišanju dejal, da je podatke objavil, ker so ga nekatere javne izjave politikov razjezile. Foto: Reuters

Začnimo s primeroma računalnikar in računalničar. Obe besedi sta tvorjeni iz samostalnika računalnik in SSKJ za obe podaja enako razlago: »strokovnjak za računalništvo«. Obe besedi sta torej pravilni, saj ju najdemo v slovarju, in obe sta sopomenki. Tudi besedi elektrikar in električar sta sinonima, saj SSKJ za obe navaja enako razlago: »kdor se poklicno ukvarja z napeljevanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav«.

Zakaj je sploh prišlo do razlik? Prvotno so bile v rabi zmehčane oblike s -č, torej računalničar in električar, vendar so jezikoslovci v preteklosti odsvetovali njihovo uporabo in priporočali oblike s -k, kot sta elektrikar in računalnikar. V času, ko se je v slovenščini pojavila potreba po poimenovanju strokovnjaka za računalništvo, je bila v prvi izdaji SSKJ, ki je izhajala med letoma 1970 in 1991, tako denimo najprej uslovarjena beseda računalnikar.

Kdaj uporabimo prvo in kdaj drugo obliko? Načeloma je vseeno, ni pa zmeraj tako.

Poglejmo, kaj nakazuje raba.

V korpusih slovenskih pisnih besedil Gigafida in Gigafida 2.0 smo preverili rabo vseh štirih besed, z namenom, da bi ugotovili, katera iz obeh parov se pogosteje uporablja. Izkazalo se je, da je v paru računalnikar – računalničar pogosteje v rabi računalničar. Obraten trend pa je pri paru elektrikar – električar; tu je pogosteje rabljena različica s -k, torej elektrikar.

Pogosteje se torej uporabljata izraza računalničar in elektrikar. Uporabimo ju lahko poljubno, vendar ne v vseh primerih – pozorni moramo biti pri navajanju uradnega naziva poklica. V Standardni klasifikaciji poklicevje namreč naveden samo poklic računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti v vzgoji in izobraževanju, in ne računalničar. Beseda električar je uporabljena pri petih poklicih, beseda elektrikar pa pri enem. Tako poznamo poklice:
· električar,
· električar v rudniku,
· pomožni električar,
· letalski tehnik – električar, elektronik,
· avtoelektričar
· ter mojster – ne avtoelektričar, temveč: mojster avtoelektrikar.

Izraza računalničar in računalnikar ter električar in elektrikar lahko torej svobodno uporabljamo, pozorni moramo biti le pri poimenovanju učnih programov ali nazivov poklicev, kjer se moramo držati uradnega poimenovanja.Za konec pa še nasvet: ko si izberemo varianto, ki jo bomo uporabili, pazimo, da smo znotraj besedila dosledni pri njeni rabi in ne uporabljamo druge različice.

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Tanja Žuvela, študentka Slovenistike.
Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.