Foto: Reuters
Foto: Reuters

Izvorno gre za večbesedno poimenovanje kita glavača v istoimenskem romanu Hermana Melvilla. Sklanjata se oba elementa po 1. moški sklanjatvi, torej Mobyja Dicka, Mobyju Dicku …, podobno kot npr. v tujejezičnih besednih zvezah Bob Dylan – Boba Dylana, Henry Moore – Henrya Moora …, kajti prvini se ujemata. Lahko si predstavljamo, da gre tudi v primeru Moby Dick za ime in priimek moškega spola.

Gigafida za konkordančni niz nakazuje, da je v rabi pretežno uveljavljen način, ki prvega elementa ne sklanja (torej Moby Dicka, ne pa Mobyja Dicka). Čeprav je za ta primer v korpusu izjemno malo zadetkov, torej gre za majhen in nezanesljiv vzorec, lahko vseeno sklepamo, da je rezultat odraz rabe, kajti nagib v eno smer je tako izrazit. Nesklanjanje prvega dela stvarnega imena lahko utemeljimo z razlago iz Slovenskega pravopisa, da se zlasti pri tujih imenih prva sestavina občuti kot pridevniška, zato je pogosto ne sklanjamo.

Če bi imenu pripeli opredelitev restavracija oz. bar (restavracija Moby Dick), bi se Moby Dick sklanjalo po 3. moški sklanjatvi, torej z ničto končnico v vseh sklonih oziroma brez sprememb glede na sklon (restavracije Moby Dick).

Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravil Miha Obleščak Krejačič, študent drugega letnika študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje.
Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.