Poglobljen zgodovinski prerez zajame obdobje zadnjih 100 let, vendar se avtor osredotoči predvsem na likovni izraz tega prostora po drugi svetovni vojni, vključno z najmlajšo generacijo. Na dvesto straneh se zvrsti več kot 370 imen povezanih z likovno ustvarjalnostjo na območju današnjih štirih istrskih občin. Od teh je dobra polovica umetnikov, 120 avtorjev pa je obravnavanih bolj podrobno. Omenimo Avgusta Černigoja iz tako imenovanega Tržaškega kroga, Oresta Dequela, Jožeta Pohlena, Hermana Pečariča, Zvesta Apollonia, Viktorja Birso. Eno najbolj pomembnih obdobij so bila zagotovo 70. leta. Zaznamuje jih skupina umetnikov, ki so študij zaključili na liberalnejši beneški akademiji. Med njimi Živko Marušič, Toni Biloslav, Mira Ličen, Janez Matelič, Andraž Šalamun, Boris Benčič. Delovati začnejo Obalne galerije Piran. Obalni prostor se ustvarjalno odpre, postane skoraj svetovljanski, poudarja avtor Dejan Mehmedovič. Ta generacija spodbudi tudi ustanovitev Insule. "Ti avtorji zahtevajo, da avtorji delajo, se vrnejo sem, so primerljivi z vsemi drugimi."

Morda bi o ponovnem bumu lahko govorili recimo po letu 2000, ko imamo spet skupino mlajših avtorjev, ki na podoben način zastavijo svoje delo, in kar je zelo pomembno, se tukaj ustalijo, tukaj in iz tega prostora delajo. Čeprav je skupno identiteto likovnega izraza v prostoru Slovenske Istre težko opredeliti, je kljub temu ni mogoče zanikati. Zaznamo jo v specifiki kolorita, vehementnostni linije. "Obstaja ta ležernost, ki je mediteranska, in morda še kakšna karakteristika, ki v celoti daje ta vtis, občutje tega našega prostora, ki je sončen, vetroven, poln svetlobe in skratka specifičen. To se izkazuje v teh likovnih delih," dodaja naš sogovornik.

Kar 150 del 61 avtorjev, ki so predstavljeni tudi v knjigi, je na ogled v koprskem Libertasu na razstavi ob 35-letnici Insule. Razstava in Mehmedovićev sistematični prerez pa sta po besedah umetnostnega zgodovinarja Salvatorja Žitka trden temelj za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov.