Zanella ima največje zasluge, da lahko balet Romeo in Julija gledamo v Trstu. Kot pravijo v Gledališču Verdi, ki gosti ljubljanski ansambel, se bo sodelovanje z našo operno hišo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.

Ob omembi Romea in Julije, nesrečnih ljubimcev iz Verone, ki ju je knjižno ovekovečil William Shakespeare, so tudi danes asociacije podobne tistim izpred mnogih stoletij. Ljubezen pač, zaradi katere je Julijin balkon v Veroni, ki sploh ni pravi, druga najbolj oblegana turistična točka na svetu. Njuna zgodba še zmeraj navdihuje ustvarjalce, med njimi koreografe, ki njuno zgodbo postavljajo na oder zahvaljujoč prelepi glasbi skladatelja Sergeja Prokofjeva. Tudi Renato Zanella, sedanji direktor ljubljanskega baleta, ki je doma iz Verone, čeprav je večino svoje kariere plesalca in koreografa preživel drugod. Pravi, da je bilo zanj to logično, skorajda nuja in dolg do rodnega kraja. Po ljubljanski premieri in nizu ponovitev, balet Romeo in Julija lahko zdaj gledamo v Trstu, saj so v Verdiju, ki nima svojega ansambla, sklenili, da gostijo prav slovenski ansambel in Zanellovo inačico. V njej je nekaj stvari malce drugačnih, kot jih sicer poznamo, pri čemer stavi predvsem na čustva, ki povezujejo občinstvo.