Foto: Radio Koper/Neva Zajc
Foto: Radio Koper/Neva Zajc

Roman Jugoslavija, moja dežela je s slovensko bosansko koprodukcijo doživel že drugo gledališko postavitev pri nas, tokrat v izvrstni dramatizaciji Aleksandra Novakovića in Ivana Velisavljevića. Časovni lok zgodbe o iskanju očeta, nekdanjega oficirja JLA in vojnega zločinca, teče od razpada Jugoslavije do leta 2008. Sina Vladana pelje po Jugoslaviji, od Pulja, kjer je preživel srečna otroška leta v narodnostno mešani družini, prek krajev očetovega bivanja med skrivanjem, do Ljubljane in končnega srečanja na Dunaju. V dve uri strnjena zgodba oriše Vladanovo pot do končne odločitve, da oče, ki ga ima končno pred seboj, ni oče, ki ga je iskal in ki si ga je želel. Očetovega pojasnila o usodnosti, ki gre iz roda v rod, Vladan ne sprejme.

Odrsko pripoved časovno podpirajo dokumentarni posnetki z velikega televizorja, razglednice pa označujejo kraje dogajanja. V prizorih se mehko izmenjujeta sedanjost in preteklost oziroma spomin in nove pripovedi, preklete zgodbe, kot reče eden od likov, ki zastrupljajo otroke in vnuke.

Uvodno sporočilo, da so pionirsko prisego nekoč dali tudi igralci, razen najmlajših dveh, gledalce vplete v zgodbo in jim na koncu prepušča tudi odločitev, da si na vprašanja, ki jih niza odrsko delo, odgovorijo sami.

Postavitev režiserja Marka Misirače na sceni Dragane Purković Macan je realistična, tu in tam začinjena z blagodejnim humorjem, ima dober ritem, odlikuje pa jo dobra uigranost mešanega ansambla. Z odra prihajajo različni jeziki in bravurozni trenutki posameznikov, ki se zlijejo v prepričljivo celoto. V vlogi Vladana se izkaže koprski igralec Blaž Popovski, mame Mojca Partljič, očeta pa Boris Šavija. Omeniti velja še izvrstna nastopa Miljke Brđanin v vlogi Medihe in Aleksandra Stojkovića v vlogi Emirja. Nič manj pomemben del so k celoti prispevali še Igor Štamulak v vlogi Braneta, Ljubiša Savanović kot Danilo ter Tjaša Hrovat kot Nadja. V več vlogah nastopata še Vedrana Mačković in Goran Jokić.

Pot do obeh premier, v Prijedoru in v Kopru, je bila dolga in zapletena. A konec je srečen in zdaj jo čaka pot po festivalih.