Foto: Radio Koper/Špela Lenardič
Foto: Radio Koper/Špela Lenardič

''Afganistan je kot vojaško igrišče: kdorkoli lahko pride in se igra, ko pa se naveliča odide'', tako trenutno dogajanje v domovini komentira Rahim Jan Nasir, ki je Kabul zapustil pred dobrim letom. Najstarejšega od treh sinov je izgubil na meji med Iranom in Turčijo, z ostalima dvema je po številnih neuspelih poskusih, pred tremi tedni vendarle prišel do Italije.

Tudi 27-letni Emran Haidari, ki v Trstu pri humanitarni organizaciji že 5 let dela kot prevajalec, je domovino zapustil zaradi nasilja. O trenutnih razmerah mu domači dnevno poročajo: ''Nenehno mi govorijo o ubojih, o mrtvih: danes so ubili onega, včeraj tistega podpornika prejšnje vlade. Živijo v kaosu in strahu, zaprti doma.'' V provinci Logar, od koder prihaja, so kljub predaji Talibani pred dvema dnevoma ubili župana, pove. Podpornike prejšnjega režima iščejo od vrat do vrat.

V humanitarni organizaciji se bojijo, da bodo mnogi ostali ujeti v Afganistanu ali kot begunci v nemogočih razmerah v eni od sosednjih držav. Gianfranco Schiavone iz konzorcija za solidarnost: ''Ljudem moramo pomagati priti na varno. V Iranu in Pakistanu imajo že sedaj dva milijona in pol afganistanskih beguncev. Ne sme nas skrbeti, koliko jih bo prišlo pač pa, kako rešiti ljudi na begu, tudi z oblikovanjem mednarodnih načrtov za preseljevanje. To je sedaj ključno.''

Zavračanje prosilcev za azil na balkanski poti zagotovo ni pravi pristop dodaja Schiavone. Medtem ko v Italiji že dlje časa Afganistan priznavajo kot vojno območje, za večino evropskih držav to ne velja.