Spomenik bazoviškim junakom, ki veljajo za simbol upora proti fašizmu, bi moral postati spomenik evropskega pomena, je dejala ministrsica Helena Jaklitsch. Foto: Urad vlade RS za zamejce po svetu
Spomenik bazoviškim junakom, ki veljajo za simbol upora proti fašizmu, bi moral postati spomenik evropskega pomena, je dejala ministrsica Helena Jaklitsch. Foto: Urad vlade RS za zamejce po svetu

Na junaška dejanja Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča je zbrane spomnilo ponovno branje njihove obsodbe in člankov, s katerimi so takratni mediji povzemali dogajanje na prvem tržaškem procesu. Spomenik prvim padlim antifašistom v Evropi nas z lanskoletnim poklonom obeh predsednikov držav uči tudi medsebojnega spoštovanja in sprave, je spomnila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch: ʺTa kraj nas uči, da se kaj takega v imenu ideologije ne sme nikoli več ponoviti. Njegova sporočilnost je pravzaprav tako močna, da bi moral postati spomenik evropskega pomena.ʺ

Po večletnih prizadevanjih, da bi spomenik uvrstili med obeležja državnega pomena, bo pobudnikom, kot kaže, vendarle uspelo pridobiti priznanje s strani dežele. Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov: ʺIn potem bi imeli to politično, državno in kulturno priznanje, da se z drugačnimi prijemi in argumenti lotimo tudi problema rehabilitacije.ʺ

Za italijanski pravni red so štirje junaki še vedno teroristi. Tudi zato lanskoletna gesta Pahorja in Mattarelle še vedno razdvaja. Marijan Križman iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije: ʺBi bilo prav, da predsednik Mattarella položi venec na katerikoli venec v Sloveniji, recimo v gramozni jami, to bila tista uravnoteženost.ʺ

V društvu Tigr Primorske verjamejo, da sta državi stopili na novo pot spoštovanja in razumevanja, pomembnost tega koraka je potrdil tudi slavnostni govornik, italijanski senator demokratske stranke Dario Parrini. Tržaški kulturnik Boris Pangerc pa je pozval k enotnosti in preseganju povojne razdvojenosti, tako znotraj manjšinske organiziranosti kot v matični domovini.