Foto: sl.skydivebovec.com
Foto: sl.skydivebovec.com

Na pobudo CI je Občina Bovec ustanovila šestčlansko skupino, vendar kljub temu niso uspeli najti skupnega jezika. Nekatere rešitve je sicer ponudil sam upravljavec, družba Aviofun, vendar si Bovčani želijo sodelovati pri upravljavskem načrtu in izboljšati kakovost življenja v turistično vse bolj obremenjenem kraju.

Bovško športno letališče so zgradili po prvi svetovni vojni. Pred sedmimi leti ga je bovška občina obnovila z evropskimi sredstvi, upravljanje je od domačega aerokluba leta 2017 prevzelo koroško podjetje Aviofun. Letališče obratuje od aprila do konca oktobra, njihova glavna dejavnost so padalski skoki iz letal, ki so tudi najbolj moteči, pravi Žarko Mlekuž iz CI Varujmo Bovško: "Hrup se ponavlja, je intenziven in nevzdržen. Vztrajamo, da je treba vzpostaviti red, ki je veljal že pred časom – da se v času med 13. in 15. uro preneha z letenjem. To je čas kosila, počitka in takrat bi moral biti mir. Pa tudi ne bi smeli leteti čisto do sončnega zahoda. Naš drug predlog je, da naj ne bi uporabljali več letal hkrati, tretje pa je helikoptersko letenje, ki naj bo omejeno samo na nujne polete – torej za primer reševanja in nesreč, del, tudi snemanja, ne pa za komercialne zadeve, kot je denimo 'heliski'."

Direktor Aviofuna Damijan Cehner odgovarja, da spoštujejo CI, vendar morajo gledati tudi ne ekonomsko vzdržnost: "Sami lahko potegnete računico – to letališče stane z najemnino in stroški letno 120.000 evrov. Tega se z letališčem ne da zaslužiti. Zaslužimo lahko samo z dejavnostjo padalstva. Mi lahko zagotovimo popolno tišino. Gremo od tu. Ne vem pa, če se bo kdo drug to zadevo šel, saj ni tako enostavno upravljati s takim letališčem." Kot še dodaja, so režime poletov poostrili, urnik določili od 9. do 20. ure. "Tudi pilote zato usposabljamo, da ne bo strmih spuščanj na glavo, urnik je točno določen od 9. ure do 20. ure. Dva dni na teden zagotovo ne bomo delali – zdaj delamo samo vikende, v največji sezoni bomo pa imeli odpiralni čas od srede do nedelje," še pojasnjuje.

A kot pravi Matej Bradaškja, si v CI si želijo, da bi javnosti jasno predstavili dolgoročne načrte letališča, kjer naj bi letos začeli graditi tudi hotel. "Vemo iz preteklosti, kako se je odvijalo na Soči, ker se ni postavilo pravil in vemo, kakšen problem imamo na Soči predvsem s strani tujih podjetij, gneče itd. To se je potem preneslo tudi v naravno – v gozdove, na polja, začelo se je množično kampiranje na črno. Ker se je dopuščalo, se je razpaslo do te mere, da tega nihče več ne more ustaviti. Zdaj imamo podoben problem z letališčem, ki je že zdaj prehrupno, preveč prometa je v zraku in če se zdaj ne bodo postavila neke omejitve, mislim, da bo šlo to v nedogled in bo zadeva samo še slabša."

Žarko Mlekuž dodaja, da je bil povod za njihovo aktiviranje in zbiranje podpisov že podpis pogodbe za nedoločen čas za najemnika letališča: "V tem razpisu nismo zasledili nobenih pogojev glede varstva okolja, ki se tiče dejavnosti na letališču. Domačini so opozorili na to, reagirali so predsedniki KS Bovec in Čezsoča in ker z občine ni bilo nobenega odgovora oz. informacij, se je vključila tudi organizacija Alpe Adria Green. So tudi drugi negativni vplivi na okolje, ampak hrup je postal nevzdržen, kar vznemirja domačine in tudi turiste."

Letališče leži na obrobju Triglavskega narodnega parka, na meji Nature 2000 in območju Alpske konvencije, opozarjajo tudi v društvu za varstvo Alp Cipra Slovenija. "Poleg pozitivnih učinkov letališč, kot so povezanost z mednarodnim okoljem, civilno-zaščitna in turistična funkcija, imajo tudi negativne okoljske in socialne učinke od izpustov toplogrednih plinov, hrupa in povečanega motornega prometa." Predlagajo, da se določi upravljavski režim, ki bo upošteval zavarovana območja, okoljske omejitve, zgornjo sprejemljivo mejo obsega dejavnosti in obstoječe strategije razvoja. Prepričani so, da bi s tem Občina Bovec kot lastnica letališča dokazala, "da se zaveda svojega glavnega potenciala – ohranjene narave, visoke kakovosti življenja in trajnostnega razvoja."

Bovški župan Valter Mlekuž na drugi strani meni, da so na občini naredili dovolj: "Mislim, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, sklicali smo sestanke, bili so neodzivni, stvari, ki smo se jih zmenili na teh sestankih, se niso držali. Zahtevajo odgovore na 53 vprašanj, moral sem vzeti tudi odvetnico, ki je pripravila te odgovore. Da bi se pa letališče zaprlo od enih do treh, tega pa že zakon ne dovoljuje, tu verjetno ne bomo prišli skupaj. Najbolj žalostno je to, da so nekateri vidni člani te CI leta 2017 pripravljali strategijo tega letališča, govorili, kako je treba nadgrajevati to letališče, danes pa je vse narobe. Najbolj me jezi, da govorijo o 350 podpisih, v resnici pa za tem stoji peščica petih, šestih ljudi. Občani me kličejo, se opravičujejo, preklicujejo podpise." Medtem v CI pravijo prav nasprotno – da z občine prihajajo pritiski na tiste, ki so se pod zahteve podpisali.