V Kopru se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca "Jeziki v stiku - jezik in kultura", na kateri sodeluje več kot 150 jezikoslovcev iz Italije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Združenih držav Amerike in Slovenije. Gre za eno največjih znanstvenih srečanj na to temo pri nas. Organizirajo ga koprsko Znanstveno-raziskovalno središče, Evro-sredozemska univerza ter univerze v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu. Poglede na vprašanja raznojezičnosti in povezavi jezik-kultura bodo strokovnjaki predstavili s stališča kulturnih študijev, turističnega govora in jezikovnega učenja. Konferenca je sestavni del šestletnega projekta ministrstva za šolstvo "Jeziki štejejo". Vanj je vključenih 27 vzgojno-izobraževalnih zavodov, od vrtcev do univerz, in devet raziskovalnih ustanov.

Projekt bo zajel vse jezike, ki se v Sloveniji govorijo ali poučujejo. Poleg tistih v šolah in tečajih torej tudi jezike narodnostnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije in emigrantskih skupin v šolah. Raznojezičnost, ki bo rdeča nit raziskave, se vsebinsko razlikuje od večjezičnosti, pojasnjuje koordinatorica projekta za Zahodno Slovenijo : "Raznojezičnost obsega tudi neposredno kulture, identitete in bivanja ljudi, ki ne govorijo istega jezika." V okviru projekta bodo ugotovili, kako je z raznojezičnostjo v Sloveniji. Svoje mnenje o tej bodo povedali pripadniki različnih jezikovnih skupin. Na teh osnovah pa bodo oblikovali orodja za ohranjanje raznojezičnosti v naši državi. "Seveda prvi jezik, nacionalni jezik, ni izvzet. Prisoten je kot državni, učni ... prisoten pa je tudi kot drugi jezik vseh priseljencev," je pojasnila Čokova.

Na dvojezičnem območju slovenske Istre bodo preverili tudi odnos do italijanščine kot jezika okolja. Ta je namreč v vsakdanji govorni praksi vse manj prisoten, opozarja Lucija Čok: "Sama menim, da je ušel duh iz steklenice. Dogaja se, da otroci ne marajo italijanščine, da so demotivirani, da so učitelji nezadovoljni. In zato mislim, da je nujno, da sistemsko pogledamo, kaj se s tem jezikom dogaja." Italijanščina na dvojezičnem območju ni zgolj drugi jezik, temveč je sestavni del naše kulturne dediščine in naše sestavljene kulture, še poudarja Čokova. Uveljavljena raznojezičnost je seveda pogoj za enakopraven položaj vseh jezikovnih skupin.

Mednarodna konferenca Jeziki v stiku se jutri seli v Piran, na Univerzo Emuni. Med drugim bodo govorili o čezkulturnosti in čezjezičnosti pri pouku ter dobrih praksah poučevanja jezika.

Lea Širok