Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle
Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle

Domnu Benčini so prašiči v Prešnici pojedli krompir na njivi, ki je bila ograjena z električnim pastirjem. Škodo je prijavil in dobil povrnjeno. Ocenili so jo v skladu s cenami statističnega urada, ki niso tržne. Želimo si pobrati in prodati pridelek, ne dobivati odškodnine, pravi: "Naj nam lovske družine sofinancirajo te visoke zabetonirane ograje, če pravijo, da je to rešitev. Sam menim, da ni. Prava rešitev bi bil višji odstrel."

Populacija divjega prašiča se je močno razmnožila. Ker hrane ni, jo iščejo in najdejo tako rekoč v vaseh, kamor prihajajo v velikih skupinah, pravi gospodar Lovske družine Videž Kozina Dejan Stanonik in priznava: "Naša lovska družina ima 56 članov, aktivnih je 10 do 15. Mi smo prostovoljci, vsi si ne morejo privoščiti termovizije za nočni lov. Aktivnih lovcev je premalo."

Kmetijsko svetovalko Ido Štoka preseneča, da se ne da mesa divjih prašičev bolje izkoristiti. "Od tega bi vsi lahko nekaj imeli, lovske družine bi dobile denar, da bi lahko kmetov izplačevale višje škode."

A kot pojasnjuje Valter Andrejašič iz lovske družine Podgorje Kojnik, cena za tako meso sploh ni zanimiva. Boji pa se, da bo divje prašiče kmalu zdesetkala afriška prašičja kuga, če zaide v našo državo. "Mi si želimo, da do tega ne bi prišlo, a je skoraj pred vrati, saj je v več okoliških državah."

Veliko kmetov škode niti ne prijavi, saj se jim ne da ukvarjati s papirologijo in se sprašujejo, kam pelje ograditev razdrobljenih kmetijskih zemljišč na Primorskem.